Visual PythonVisual PythonZa sceno imamo še atribut "mouse". Če tako želimo uporabiti vhod miške, naslovimo "scene.mouse". Oglej si osnovne primere s klikom oziroma vlečenjem miške.
Objekt "mouse" ima vrsto atributov, ki ustrezajo trenutnemu stanju miške. Ima tudi metodi getevent() in getclick(), ki vrneta objekt s podobnimi atributi, ki ustrezajo stanju miške, ko smo na njej zadnjič uporabili gumbe. Če gumbov še nismo uporabili, obe metodi - getevent() oziroma getclick() - ustavita izvajanje programa, dokler kaj takega ne storimo.
pos: Trenutni 3D položaj kurzorja miške "scene.mouse.pos". . Vpython vedno izbere točko na ravnini, ki je vzporedna z zaslonom in poteka skozi "display.center". (Druge možnosti so podane pod Projekcija kurzorja miške na dano ravnino.)
button = None (nismo kliknili na noben mišji gumb), oziroma 'left', 'right', 'middle' ali 'wheel' (kliknili smo s koleščkom na miški). Primer:
| if (scene.mouse.button == 'left') # je true, ce sje levi gumb trenutno dol |
pick: Tako izberemo iz scene objekt, ki je najbližje oziroma pod kurzorjem (velja le za krogle, kvadre, cilindre in konveksna telesa). Izbrani objekt je "scene.mouse.pick". Če nismo izbrali nobenega objekta, je vrednost tega atributa "None".
pickpos: 3D točka na površini izbranega objekta, ki pade pod kurzor. Če objekta nismo izbrali, je ta atribut enak "None". Primer klica tega atributa:
| tocka = scene.mouse.pickpos |
camera: "scene.mouse.camera" je položaj kamere, ki nanj vpliva uporabnik, ne pa program. Tako je na primer "mag(scene.mouse.camera-scene.center)" razdalja od središča scene do trenutne lokacije kamere. Sam položaj in usmeritev kamere lahko določimo z atributoma "scene.forward" in "scene.center" opisanema v poglavju o krmiljenju oken.
ray: enotni vektor, usmerjen od kamere v smeri kurzorja miške. točke pod kurzorjem miške so { camera + t*ray za t>0}. Atributa "camera" in "ray" definirata vse 3D točke pod mišjim kurzorjem.
project(): Projicira pozicijo na ravnino, Glej Projekcijo kurzorja miške na dano ravnino.
alt = 1 če je pritisnjena tipka ALT, sicer je ta atribut enak 0
ctrl = 1 če je pritisnjena tipka CTRL, sicer je ta atribut enak 0
shift = 1 če je pritisnjena tipka SHIFT, sicer je ta atribut enak 0
Imamo 4 vrste dogodkov z miško: press, click, drag in drop:
Dogodek "press" nastopi, ko pritisnemo nek mišji gumb.
Dogodek "click" nastopi, ko so vsi
mišji gumbi sproščeni
in pri tem ni prišlo do premikanja miške. Glej
primer s klikom
Dogodek "drag" nastopi, ko po pritisku na mišji gumb z miško povlečemo tako, da gumb še vedno tiščimo. Tako lahko premikamo objekte. Glej primer z vlečenjem
Dogodek "drop" nastopi po dogodku "drag", ko spustimo mišje gumbe.
Med dogodkoma "drag" (začetek vlečenja) in "drop" (konec vlečenja) ni drugih dogodkov. Lahko pa preverjamo položaj miške s "scene.mouse.pos".
Sicer pa lahko dobimo podatke o dogodkih (ki se uvrščajo v vrsto) na naslednji način:
events Število uvrščenih dogodkov (press, click, drag, drop). Na primer:
| steviloDogodkov = scene.mouse.events |
Vse dogodke lahko "pozabimo", če napišemo
| scene.mouse.events = 0 |
Drugih vrednosti, različnih od 0 ne smemo vpisati.
getevent(): Vrne najbolj zgodnji dogodek z miško in ga umakne iz vhodne vrste dogodkov. Če še ni bilo nobenega mišjega dogodka (kar pomeni, da je "scene.mouse.events" enak nič), čaka metoda "getevent()" na kakšen mišji dogodek in tako začasno zaustavi program. "getevent()" vrne objekt z atributi , enakimi objektu "mouse" (torej: pos, button, pick, pickpos, camera, ray, project(), alt, ctrl, and shift). Vrednosti teh atributov ustrezajo stanju, ko je prišlo do dogodka.
Če nas zanima katerikoli mišji dogodek, uporabimo "events" oziroma "getevent()". Če pa nas morda zanima le klikanje z levim mišjim gumbom, uporabljamo "clicked" in "getclick()".clicked:
Število levih klikov z miško (torej uporabimo "scene.mouse.clicked"). To ne upošteva
drugih mišjih dogodkov (press, drag, drop).
getclick(): Vrne najbolj zgoden levi mišji klik (pritisk in sprostitev levega mišjega gumba) in ta dogodek umakne iz vrste pomnjenih dogodkov. Pri tem izloči tudi vse predhodne dogodke tipa press, drag ali drop. Če do klika še ni prišlo, čaka ta metoda na prvi klik in tako začasno zaustavi program.
Ta metoda je uporabna na primer za "razhroščevanje" programa, saj lahko na danem mestu programa tega zaustavimo in si sceno v miru ogledamo. Po kliku pa se program nadaljuje.
click = 'left' ali 'right' ali 'middle' v primeru dogodka "click", sicer "None". V tem primeru atributi "pos" in drugi ustrezajo stanju miške ob nastopu dogodka. Poglej primer s klikom miške.
drag = 'left' ali 'right' ali 'middle' v primeru dogodka "drag", sicer je ta atribut enak "None". V tem primeru atributi "pos" in drugi ustrezajo stanju miške ob nastopu dogodka. Poglej primer z vlečenjem miške.
drop = 'left' ali 'right' ali 'middle' v primeru dogodka "drop", sicer je enak "None"
release = 'left' ali 'right' ali 'middle' , ko dogodku "click" sledi dogodek "drop", sicer je ta atribut enak "None".
Običajno vlečenje z desnim oziroma srednjim mišjim gumbom pomeni v Vpythonu vrtenje oziroma povečavo prikaza scene. Lahko pa uporabnikovo vrtenje oziroma povečavo scene izklopimo ( scene.userspin = 0 oziroma scene.userzoom = 0).
Tako projiciramo kurzor miške na ravnino, ki je pravokotna na podano normalo. Če točka ni določena, gre ravnina skozi izhodišče. Metoda vrne 3D pozicijo ali pa "None", če projekcija miške ne pade v ravnino. Tako dobimo položaj miške relativno na določeno ravnino v prostoru:
| tocka =
scene.mouse.project(normal=(0,1,0),
point=(0,3,0)) if tocka: # tocka je None, ce ni preseka z ravnino krogla.pos = tocka |
Drug način je, da podamo razdaljo d med izhodiščem in ravnino, ki je pravokotna na podano normalo. Zgornji primer je tako ekvivalenten naslednjemu:
| tocka = scene.mouse.project(normal=(0,1,0), d=3) |