Program telnet je zagnan na lokalnem računalniku, kateri se poveže na oddaljeni računalnik in tam
lahko izvajamo ukaze. Ukaze se vtipka na lokalni računalnik izvajajo pa se na oddaljenem
računalniku. Izvajanje se dogaja v realnem času, tako da vsak ukaz, katerega vtipkamo dobimo
takoj odgovor. Protokol telnet so izdelali leta 1969 kot nadomestilo za terminale. Na univerzah je
tak način dostopa omogočal povezavo iz šibkih računalnikov na močnejše računalnike in tako
izvajanje procesorsko zahtevnejših aplikacij. V takratnih lokalnih omrežjih varnost ni bila tako
pomembna.
Da zgradimo telnet povezavo potrebujemo računalnik, do katerega imamo dostop. Poznati moramo
uporabniško ime in geslo.
Povezava se zgradi na TCP protokolu in uporablja vrata 23. Več informacij o samem telnet
protokolu se nahaja v RFC854 in RFC855.
Glavna slabost telnet protokola je varnost. Podatki se namreč po prenosnem kanalu ne prenašajo
prekriti, ampak to kar vtipkamo se dejansko prenese po omrežju. Zlonamerni uporabniki omrežja na
tak način zelo hitro izkoristijo to slabost protokola in se okoristijo z uporabniškimi imeni in gesli
drugih uporabnikov.
Ravno zaradi nevarnosti se protokol zelo hitro opušča in zamenjuje ga varna različica protokola
imenovana SSH (secure shell). SSH ponuja vse možnosti telneta z dodatki enkripcije.

Telnet odjemalci:
– dtelnet
– console telnet
– putty
– ...

Telnet stražniki:
- telnetd