Simple Network Management Protocol, na kratko SNMP. Protokol nam omogoča nadziranje
naprav, ki so povezana na omrežje.
MIB – SNMP protokol je že po sami zasnovi zelo razširljiv. Ta razširljivost je dosežena preko
množice nadzorne informacijske baze ali na kratko MIB (Management Information Base), ki nam
speficira nadzor podatkov specifičnega dela naprave, ki podpira SNMP. MIB uporablja hierarhični
način, opisani z objektnimi identifikatorji (OID – Object IDentifier). Hierarhija samega MIB-a se
začne z brezimenskim korenom in nadaljuje se z posameznimi imeni različnih organizacij. Tak
model omogoča nadzor nad vsemi nivoji OSI referenčnega modela, razširljivo do aplikacij kot do
podatkovne baze, email,...

Arhitektura – SNMP sistem je sestavljen iz treh komponent:
1. Master Agent
2. Subagents
3. Management Stations
Master Agent je aplikacija, ki se izvaja na SNMP napravi (primer router), ki se odziva na SNMP
zahteve, katere povzroča management station. Torej lahko povzamemo, da Master Agent se obnaša
kot server, management station pa kot odjemalec. Strežnik navadno zahteve, ki jih je prejel izvaja
na svojih sub agentih (Subagents) in rezultate samo posreduje nazaj odjemalcu.
Subagent je programski del, ki izvaja povpraševanja prejeta od Master Agenta. Povpraševanja
izvaja na podlagi, kateri MIB ta naprava podpira. En Master Agent lahko vsebuje več Subagentov,
torej lahko podpira več MIBov.
Manager ali management station je aplikacija, ki ustreza imenu odjemalec. Na odjemalcu željene
rezultate preglejujemo.
Prevzeta vrata, katera uporablja SNMP Master Agent za svoje delovanje so 161, na odjemalcu pa
162 - vse na UDP transportnem sistemu. Torej odjemalec se poveže na vrata 161 agenta, le ta pa
posreduje rezultate odjemalcu na vratih 162.

Standard je definiran v več RFCjih:
1065 – struktura in identifikacija nadzora
1066 – MIB
1067 – SNMP

Verzija 1
Šibka lastnost te verzije je varnost. Avtentikacija odjemalcev je izvedena v obliki "community
string", kot geslo. Geslo ni prekrito!

Verzija 2
Zaradi raznoraznih nestrinjanj z varnostjo se v2 ne uporablja množično. Definiran v RFC 1441,
1452 – znano kot SNMPv2 ali v2p, vključuje popravke nad v1 in prinaša določene izboljšave na
področju performans, varnosti in komunikaciji manager to manager. Community based SNMPv2 ali
SNMPv2c definiran v RFC 1901 in RFC 1908, z razliko prvotne verzije SNMPv2 ne vsebuje
izboljšav v varnosti, ampak se sklicuje na avtentikacijo, kot jo ima SNMPv1 (community string), a
vsebuje izboljšave v performansah v primerjavi z SNMPv1. User based SNMP ali SNMPv2u je
definiran v RFC 1909 in RFC 1910. Ta verzija je vključuje varnost SNMPv2, ampak ne vsebuje
kompleksnosti značilne za SNMPv2. Zmeda v SNMPv2 različicah vodijo v razvoj nove verzije 3.

Verzija 3
SNMP se je reorganiziral z verzijo 3 (definira RFC 3411 in RFC 3418) in je postavil standard za
SNMP. IETF (Internet Engineering Task Force) je postavil vse ostale verzije (v1, v2*) za pretekle.
V praksi večina odjemalcev in master agentov podpira več SNMP različic.

SNMP Management Station
– MG-SOFT MIB Browser
– AdventNet MIB Browser
– SNMP Mib Browser
– NET-SNMP

SNMP Master Agent
– MS Master Agent
– MG-SOFT Master Agent
– NET-SNMP