Uvod in vstop v Kliker (verzija 10.0)

Kliker je spletna aplikacija, ki sodi med takoimenovane šolske glasovalne sisteme (classroom responders, clickers, ...). Predavatelj lahko s pomočjo Klikerja postavlja učencam ali udeležencem nekega srečanja vprašanja, sprejema njihove odgovore, grafično prikazuje statistični vpogled na odgovore. Učenci ali udeleženci mu lahko tudi sami postavljajo vprašanja ali pripombe.

Predavatelj mora poznati spletni naslov, na katerem se nahaja spletna stran predavatelja. Podobno morajo učenci poznati spletni naslov njihove strani. Predavatelj, ki si to želi, ima lahko tudi pomočnika (asistenta), ki iz svojega računalnika krmili Kliker na predavateljevem računalniku.

Tipična zaslonska slika predavatelja (pred izbiro tipa naslednjega vprašanja) je naslednja:

 

Predavatelj preklaplja med več zavihki (Soba, Sporočila, Vprašanja, Kviz, Urejevalnik vprašanja). Najprej odpre (virtualno) sobo, preko katere komunicira z udeleženci. V zavihku Sporočila lahko sprejema njihova sporočila. V zavihku  Vprašanja izbira med vprašanji, ki si jih sproti zmišljuje. Zavihek Kviz prikazuje seznam vnaprej pripravljenih  Kviz vprašanj. Taka vprašanja pripravljamo s pomočjo Urejevalnika. Kviz lahko izvažamo v datoteko na lokalnem računalniku in kasneje spet uvažamo. V tem seznamu lahko tudi izbiramo, katero kviz vprašanje bomo uporabili kot naslednje v kvizu.

Soba

Bistvo Klikerja je virtualna soba, v kateri se na spletu srečajo predavatelj in učenci oziroma udeleženci. Sob je lahko več, ločijo pa se po enoumnem imenu.

Ni nujno, da so udeleženci v istem fizičnem prostoru kot predavatelj. S predavateljem komunicirajo preko spleta. Torej je lahko Kliker uporabljen tudi v kombinacijami z videokonferenčnimi in drugimi spletnimi tehnologijami.

Srečanje se začne s tem, da se učitelj prijavi v sistem in odpre neko "virtualno sobo", v kateri se bo pogovarjal z udeleženci. Priložnostni predavatelj si lahko ime sobe izbere sam. Če pa je registriran, si lahko tvori seznam "svojih" sob in jih kasneje uporablja enako, kot bi uporabil začasne sobe.

 

Soba bo samo "njegova", dokler je ne zapusti. Začasno sobo odpre s klikom na gumb Ustvari sobo.

Ime sobe sporoči udeležencem srečanja.

Sobo lahko kasneje zapre s klikom na gumb Zapri sobo. Lahko pa preprosto zapusti stran

Priložnostnemu predavatelju system avtomatsko ponudi ime proste sobe. Tipično je to črka A s tekočo številko (n. pr. A1, A2, A3,..). Predavatelj lahko to ime tudi zamenja s kakšnim drugim poljubnim (če še ni zasedeno). Na primer:

Predavalnica 1,
Dvorana A,
ali kaj krajšega: Z

Registrirani predavatelji  pa vstopijo z gubmom Prijava v registrirano sobo.

Tu vpišejo uporabniško ime in geslo in se prijavijo.

Če predavatelj še ni registriran (še nima računa), se mu odpre okno, v katerem vpiše svoje podatke in se registrira.

Registriranemu uporabniku se tako prikaže seznam njegovih sob.

Izbere primerno sobo in vstopi.

Sobe lahko tudi dodaja ali briše.

V "njegovi" sobi se po izstopu ohrani zapisani kviz in ga lahko pri ponovnem vstopu spet uporabi brez uvoza.

Medtem ko predavatelj običajno uporablja računalnik ali tablico s primernim spletnim brkljalnikom, lahko udeleženci uporabljajo poljubno napravo (tudi pametni telefon). Poznati morajo spletno stran in ime sobe, v katero želijo vstopiti. Udeleženci morajo vpisati ime sobe, ki ji je predavatelj odprl. Vanjo vstopijo s klikom na gumb Vstopi.

Ker se začasno dodeljene sobe običajno začenjajo s črko A, je ta ponujena že ob zagonu klikerja udeleženca.

Med delom se bo slika spletne strani spreminjala glede na to, kaj v danem trenutku smejo storiti. V začetku jim je dovoljen le vstop v sobo.

Iz sobe izstopijo s klikom na gumb Zapusti sobo, lahko pa tudi tako, da spletno stran zapustijo.

Pri vstopu Kliker vsakemu udeležencu avtomatsko dodeli oštevilčeno ime (Oseba1, Oseba2,..).  Lahko pa si (pred klikom na gumb Vstopi) udeleženec sam izbere primeren vzdevek.

Če predavatelj dovoli, se takoj po uspešnem vstopu pojavi okence z možnostjo posredovanja sporočil  predavatelju. Privzeto je možnost sporočil onemogočena.

Gumbi za odgovarjanje na vprašanja so vidni le, ko učitelj postavi vprašanje in dokler nanj ne dobi odgovora oziroma vprašanja ne zaključi.

Vprašanja

Spraševanje poteka tako, da lahko predavatelj najprej vpiše vprašanje in nato s klikom izbere ustrezni tip vprašanja ter s tem hkrati sproži glasovanje. Število odgovorov je nakazano v % z vrstico napredka. Po preteku določenega časa predavatelj prekine glasovanje s klikom  na gumb Ustavi glasovanje.

Zaslon predavatelja je običajno povezan s projektorjem in udeleženci lahko sproti opazujejo rezutate glasovanja. Če pred glasovanjem kliknemo na gumb  Zakrij glasovanje., rezultate glasovanja začasno zakrijemo z zaveso in rezultate prikažemo šele na koncu glasovanja..

Predavatelj lahko izbira med več vrstami vprašanj, ki jih lahko razdelimo v dve družini. Prvi sklop vprašanj so sprotna vprašanja, ki jih predavatelj postavlja sprotno, brez pisne predpriprave.  Na voljo ima naslednje možnosti:

• Odgovori Da/Ne
• Izberi en odgovor A,B,C,D ali E
• Odkljukaj eno ali več opcij A,B,C,D ,E
• Napiši (kratek) odgovor

Tipu vprašanja Da/Ne (True/False) je dodana še tretja možnost - Ne vem.

 
Ko predavatelj aktivira glasovanje, se do konca glasovanja zaslon pri udeležencih dopolni s postavljenim vprašanjem. Na primer z gumbi Da, Ne, Ne vem. Vprašanje z zaslona udeleženca izgine, ko udeleženec nanj odgovori.

Bolj atraktivna pa so vnaprej pripravljena kviz vprašanja, ki jih običajno sestavimo z vgrajenim urejevalnikom vprašanj. Več o tem v posebnem poglavju.
Včasih želi tudi predavatelj kaj sporočiti udeležencem. Lahko jim na primer želi posredovati spletni naslov kakšne predstavitve, videa ipd. Zato ima na voljo v zavihku Vprašanja možnost čivka. Čivk je, tehnično gledano, podoben vprašanjem (zato je v istem zavihku), le da udeležencem ni potrebno odgovarjati. Kvečjemu potrdijo (ne pa nujno) sprejem takega obvestila. Več o tem v posebnem poglavju.

Kviz

V zavihku Kviz imamo seznam takih vprašanj, ki je v začetku še prazen. Vprašanja lahko uvozimo iz zunanje datoteke oziramo ustvarjamo in spreminjamo z vgrajenim urejevalnikom vprašanj. Spodnja slika kaže primer pripravljenega demonstracijskega kviza, ki prikazuje različne možnosti kviz vprašanj.

Lahko pa v zavihku Kviz Izberemo želeno kviz vprašanje in nato v zavihku Vprašanja s klikom na  Kviz vprašanje sprožimo glasovanje. Seznam Kviz vprašanj je torej "indeks" ali kazalo naslednjega kviz vprašanja.

Pri kviz vprašanjih pomeni vsak klik na tipko Kviz vprašanje prehod na naslednje vprašanje kviza.

 Kviz vprašanja najlažje tvorimo in spreminjamo z vgrajenim urejevalnikom vprašanj. Ta se odpre, če dodamo novo vprašanje s klikom na gumb Dodaj vprašanje ali pa, če izberemo že narejeno vprašanje in kliknemo na gumb .

 
Kviz lahko izvozimo v primerno datoteko na našem lokalnem računalniku in ga kasneje spet uvozimo v Kliker. (Format datoteke s kvizom je JSON, vendar je njegova vsebina zašifrirana).

Registriranim predavateljem se pripravljena vprašanja avtomatično pomnijo in so jim spet na voljo pri ponovnem vstopu v njihovo sobo. Tako si lahko registrirani predavatelj vnaprej pripravi kviz glede na zamišljeni scenarij predavanja. Lahko si tako pripravi tudi več različnih sob.

Po izvedbi kviza (oziroma vsaj enega njegovega vprašanja) se aktivira še gumb Prikaz rezultatov.

Če kliknemo na ta gumb,  se v pojavnem oknu prikaže seznam trenutnih udeležencev, urejen glede na njihove točke, dosežene s pravilnimi odgovori v kvizu.
Na sliki vidimo primer take lestvice.

Seveda pa lahko to naredimo šele PO glasovanju oziroma PO uporabi kviza.

Glasovanje

Po kliku na gumb z izbranim tipom vprašanje se začne glasovanje. Udeležencem se vprašanje pojavi v obliki, ki ustreza tipu vprašanja.Nekaj primerov kažejo spodnje slike:

  

Ko izberemo naš odgovor, vprašanje izgine in ne moremo ponovno glasovati.  Vprašanje tudi izgine, ko predavatelj zaključi glasovanje, ne glede na to, ali smo odgovorili ali ne.

Na predavateljevem računalniku (in običajno na projekciji tega zaslona) se vidi potek glasovanja:

Prikazano je izpisano vprašanje in števec preteklega časa v sekundah. Med potekom glasovanja je spreminjanje tipa vprašanja ali zagon novega vprašanja onemogočeno, saj sistem računa tudi statistiko.

Predavatelj opazuje napredovanje glasovanja (progress bar), ki izrisuje odstotek odgovorov glede na število vpisanih udeležencev. Stvar presoje predavatelja je, kdaj glasovanje prekine.

Števec sekund šteje navzgor in je predavatelju prepuščeno, kdaj ga ustavi z gumbom   Ustavi glasovanje.

S klikom na gumb Zakrij glasovanje lahko predavatelj glasovanje zakrije in pokaže rezultate šele, ko glasovanje konča. Glasovanje običajno zakrije še pred sprožitvijo glasovanja.

Rezultati glasovanja

Po končanem glasovanju se pri predavatelju običajno izriše histogram z odgovori udeležencev.

Oblika histograma je odvisna od tipa zastavljenega vprašanja.

Pri vprašanjih, kjer je en ali več odgovorov pravilnih, se pravi odgovori obarvajo zeleno, napačni pa modro.

Pri kratkih odgovorih, ki so lahko zelo različni, se pojavi vodoravni histogram razvrščen glede na pogostost odgovorov.

Predavatelj s klikom na Novo glasovanje spet prikliče zaslon z izbiro tipa naslednjega vprašanja.

Pri kviz vprašanjih pa je zaslon predavatelja tako med glasovanjem kot pri izpisu rezultatov drugačen, saj običajno prikazuje še sliko pri vprašanju ,pri ugankah pa sliko, ki ilustrira pravi odgovor pri prikazu rezultatov:

Urejevalnik vprašanj

V zavihku Kviz S klikom na Odpri urejevalnik aktiviramo zavihek z urejevalnikom in odpremo urejevalnik s podrobnostmi izbranega kviz vprašanja. Spodnja slika kaže tipično zaslonsko sliko v urejevalniku.

 

Levo spodaj so gumbi za dodajanje možnih odgovorov, brisanje možnih odgovorov in njihovo pomikanje gor, dol.

Desno zgoraj je spustni menu, kjer izberemo tip vprašanja. Pod njim  je slika, ki ilustrira vprašanje. V nadaljevanju bomo spoznali, kako tako sliko vstavimo v vprašanje.

Na voljo imamo različne tipe vprašanj in glede na izbrani tip se tudi spremeni izgled urejanja možnih odgovorov.

Tip vprašanja izberemo, preden začnemo vpisovati možne odgovore.

Če v zavihku Kviz tvorimo novo vprašanje, je to v začetku zapolnjeno s privzetimi vrednostmi, ki jih moramo nadomestiti s pravimi.

 

 Spreminjamo lahko naslov vprašanja, besedilo, tip vprašanja in možne odgovore. Odgovore, ki so pravilni, odkljukamo.

V besedilo vprašanja lahko vnesemo tudi URL kakšne spletne strani (na primer z videom, simulacijo ipd). Med potekom kviza bo tako pri predavatelju kot pri poslušalcih ta naslov zamenjan z besedo "tukaj", ki predstavlja link na navedeno spletno stran.

Vprašanju lahko dodelimo tudi primerno ilustracijo (sliko ali animiran gif). To naredimo tako, da na spletu poiščemo primerno sliko in njen naslov (preko odložišča) skopiramo v polje URL slike vprašanja.

Primerne slike lahko iščemo na primer z iskalnikom Google (slike), kot prikazuje spodnji primer:

 

Tako v kvizu dejansko nimamo pomnjenih slik, pač pa le njihove naslove na spletu!! Torej ne bo nobenega problema z avtorskimi pravicami!

Vprašanja, pripravljena ali popravljena z vgrajenim urejevalnikom, lahko spet izvozimo na lokalni računalnik v datoteko (v formatu JSON). Registriranim predavateljem pa se (če uporabijo eno od "svojih" sob, vprašanja pomnijo kar v njihovi sobi in so na voljo tudi pri ponovnem vstopu v sobo.

V  urejevalniku zasledimo še dve ikoni. Ikona  odpre preprosta navodila za pripravo vprašanj.

Ikona  pa odpre dodatno spletno stran, na kateri je nabor posebnih znakov (matematični simboli, indeksi, potence, posebne črke itd). Preko odložišča  lahko (copy/paste) izbrane simbole po želji kopiramo v besedilo naših vprašanj.

 

Primer take datoteke s posebnimi simboli vidimo na zgornji  sliki.

Sporočila udeležencev

Predavatelj v zavihku Sporočila lahko aktivira možnost, da mu udeleženci pošiljajo sporočila. Najnovejše obvestilo je na dnu tega seznama.

Med delom predavatelj običajno uporablja druge zavihke. Zato morebitno prispelih sporočil (ali vprašanj) udeležencev ne bi videl. Zato se pri prihodu sporočila v zavihku pokaže oranžen marker, ki kaže predavatelju, da naj si sporočilo ogleda. Predavatelj lahko ta marker (in s tem sporočila) tudi ignorira.

 

Marker lahko spet izklopi tako, da v zavihku s sporočili klikne na vsaj eno sporočilo.

S klikanjem na posamezna sporočila lahko ta izberemo in izbrana nato zbrišemo. Lahko pa izbrano sporočilo "povečamo", kar pride prav pri projiciranju predavateljevega zaslona na platno:

Če nas sporočila motijo, lahko udeležencem preprečimo pošiljanje sporočil s klikom na gumb Onemogoči sporočila

 

Čivk predavatelja

Včasih želi tudi predavatelj kaj sporočiti udeležencem. Lahko jim na primer želi posredovati spletni naslov kakšne predstavitve, videa ipd. Zato ima na voljo v zavihku Vprašanja možnost čivka. Po kliku na gumb Čivk predavatelja se  mu  odpre pojavno okno. V katerega vpiše svoje besedilo in nato klikne Pošlji.

 

Med prikazom čivka se tako pri predavatelju kot pri udeležencih namesto  morebitnega naslova spletne strani pojavi beseda "Tukaj", ki dejansko pomeni link na navedeno spletno stran.

Napredne možnosti

Kliker je za povprečnega predavatelja kar kompleksna aplikacija.

 

Dodatne možnosti, ki jih večinoma ne potrebuje, so zato skrite v pojavnem oknu, ki ga aktiviramo s klikom na povezavo "Prikaz naprednih možnosti"  povsem desno zgoraj.  Opis teh možnosti je podan  v nadaljevanju.

Tu omenimo le takoimenovani PIN seje, ki ga mora predavatelj posredovati svojemu asistentu, že želi, da ta v isto sobo vstopi in mu pomaga pri uporabi Klikerja.

Opozarjanje na sporočila

Običajno uporabljamo pri predavanjih le en projektor in nam trenutna predstavitev (na primer PowerPoint ali kaj drugega) zakriva okno s stranjo "Predavatelj.html". Tako ne moremo vedeti, ali je kateri od udeležencev poslal kakšno sporočilo. Z odkljukanjem opcije "Zvočno opozarjanje na sporočila lahko aktiviramo zvočno opozarjanje. V tem primeru se po naslednjem sporočilu aktivira kratek zvočni signal, ki se ponavlja. Zvočno opozorilo ukinemo (do naslednjega sporočila) s klikom v pano s sporočili. Zvočno opozarjanje lahko povsem deaktiviramo z razkljukanjem te opcije. To je tudi privzeto, začetno stanje programa.

Obdelava vprašanj z Excell

Kliker pomni zgodovino vprašanj, odgovorov in sporočil. Na zahtevo predavatelja  (s klikom na gumb "Shrani zgodovino seje") lahko shranimo na našem lokalnem računalniku datoteko "sessionHistory.txt" v formatu "tab-separated-values". Datoteko lahko nato  obdelamo na primer s programom Excell.

 

V Excell lahko po primernem sortiranju na primer ohranimo le odgovore na vprašanja ali le sporočila in izvajamo še druge obdelave.

Spremljanje odgovorov posameznikov

Normalno je glasovanje anonimno. Če pa želi (morda s ciljem ocenjevanja študentov) predavatelj beležiti odgovore posameznikov, je to tudi možno

Ko želi predavatelj začeti zapis sledi odgovorov, odkljuka med naprednimi možnostmi  opcijo "Beleženje odgovorov posameznikov". Od tega trenutka naprej Kliker beleži (interno na strežniku) vse odgovore udeležencev. S klikom na gumb "Shrani odgovorw posameznikov" pride na predavateljevem računalniku do prenosa datoteke z imenom "answersHistory.txt"

Na koncu (vseh beleženih) glasovanj klikne na "Shrani odgovore posameznikov" S klikom na ta gumb se podatki s strežnika prepišejo  v datoteko "sessionHistory.txt" na naš lokalni računalnik (predvidoma v direktorij "downloads").

Izgled vsebine te datoteke je naslednji:

 

Pomen pa je naslednji:
Za vsakega udeleženca izpiše njegov vzdevek (V primeru študentov bo to vpisna številka študenta, lahko pa bi bilo to ime). Poleg izpiše tudi ID (ki je Klikerjeva  interna enoumna oznaka vsakega udeleženca (Včasih je to podatek odveč, saj je enoumna že vpisna številka, če pa bi uporabljali imena, lahko s tem ločimo "Janeza Novaka" od "Janeza Novaka")

Za vsako vprašanje (oziroma odgovor sledijo vrstice s podatki, ločeni s tabulatorjem. Ti podatki so: Tekoča številka vprašanja, tip vprašanja, besedilo vprašanja in odgovor (študenta oziroma udeleženca).

Pomoč asistenta

Poleg vloge predavatelja in udeležencev (ter administratorja) pozna Kliker tudi vlogo asistenta (predavatelju). Ta v razliko predavatelja ne more sam tvoriti sobe in je tudi ne more odpreti ali zapreti. Vstopi v sobo, ki jo je odprl predavatelj in lahko namesto njega odpira vprašanja in vodi glasovanje. Namesto predavatelja lahko tudi uvozi vnaprej pripravljen kviz (iz svojega lokalnega računalnika, ga spreminja in shranjuje. Njegove akcije se zrcalijo tudi na zaslonu predavatelja. Stvar spominja na trenažno letalo, v katerem imata tako inštruktor kot pilot-začetnik podvojene komande. Smisel asistenta je torej v tem, da pomaga manj veščemu predavatelju in to lahko počne s svojim računalnikom tudi sede med občinstvom.

Za asistenta imamo na volji spletno stran "asistent.html". Na to stran pa lahko vstopi šele, ko predavatelj sam odpre sobo in mu sporoči ime sobe in PIN seje. PIN seje je naključno število, ki ga predavatelj lahko razbere v pojavnem oknu, če klikne na link "napredne možnosti.

Lahko pa PIN nastavimo tudi kot parameter spletne strani predavatelj.html v obliki

Primer: http://predavatelj.html?PIN=1234

Primeri kvizov

Spodaj navedene kvize moramo skopirati na svoj lokalni računalnik in jih uvoziti v Kliker. Čeprav so to tekstovne datoteke, jih razume le Kliker, ker so vprašanja in odgovori v njih zašifrirani.

Ime kviza	Ogled	Kopiranje
Splošni demo kviz
Spoznavajmo Slovenijo
Nekaj o računalnikih
Kaj več o fiziki
Kemija
Matematika
Angleščina
Zgodovina

Spletni pogled v kvize omogoča aplikacija Kvizko, ki je sicer namenjena samoocenjevanju znanja na igriv način

Kviz datoteke si mora predavatelj najprej naložiti na svoj lokalni računalnik. Kasneje pa jih uvozi v Kliker v zavihku Kviz.

O klikerju

Kliker verzija 10, različica 30.6.2020

Kontakt

Saša Divjak: sasa.divjak@fri.uni-lj.si