Zgodovina računalništva

Prvi pripomoček za računanje, v glavnem seštevanje in odštevanje

John Napier (1550-1617) - Napierjeve koščice, naprava za množenje in deljenje

Wilhelm Schickard (1592-1635) - naprava za seštevanje in odštevanje.

Blaise Pascal (1623-1662) - izdela Pascaline, prvo napravo za računanje, ki se je tudi prodajala

Gottfried Wilhelm Leibnitz (1646-1716) - naprava, ki je obvladala vse štiri osnovne računske operacije in korenjenje; med svojimi deli vpelje binarni sistem

Charles Babbage (1791-1871) - diferenčni stroj na parni pogon, računanje vrednosti polinomov, 25.000 sestavnih delov

Charles Babbage (1791-1871) - analitični stroj, predvidi uporabo luknjanih kartic za kontrolo

Herman Hollerith (1860-1929) - patentiral uporabo luknjanih kartic za potrebe vnosa; tabulator

Uporabili so luknjane kartice Holleritha za popis prebivalstva v ZDA in opravili delo v 2,5 leta, 1880 so porabili 7 let;

Herman Hollerith (1860-1929) - ustanovil Tabulating Machine Company, ki se je leta 1911 združila s Computing Scale Corporation (ustanovljena 1901) in International Time Recording Company (ustanovljena 1900) v novo podjetje Computing Tabulating Recording Corporation (CTR), le-to pa so preimenovali 1924 v International Business Machines Corporation ali kratko IBM (v pogovornem jeziku tudi Big Blue)

Konrad Zuse (1910-1995) - mehanični računalnik Z1 - uvede dvojiško kodiranje v računalništvo; naslednik Z2 (1938) je mehanični in relejski, Z3 (1941) je bil prvi delujoči programibilen popolnoma avtomatski računalnik (približno 2000 relejev, frekvenca 5-10 Hz)

IBM Mark I (4.500 kg, 765.000 elektro-mehaničnih komponent, 16 m x 2,4 m x 0,6 m)

IBM Mark II -Tehtal je 23 ton in bil 8 krat hitrejši od svojega predhodnika. Uporabljeni so bili elektro-magnetni releji, aparaturno realizirana aritmetika s plavajočo vejico, aparaturno realizirane različne matematične funkcije

ENIAC (Electronic Numerical Integrator and Computer) je bil prvi predstavnik in tako tudi prvi popolnoma elektronski računalnik iz leta 1946, imel je 18.000 elektronk, maso 80 ton, poraba energije 150 kW, najdlajše obratovanje brez okvare je bilo skoraj 5 dni.

Imel je magnetni pomnilnik, ki je lahko pomnil do 60000 decimalnih števi (BCD koda). Uporabljal je besede spremenljive dolžine.

Koncept delitve časa (time-sharing) je omogočil s pomočjo multiprogramiranja več uporabnikom hkrati souporabo takrat še dragih računalnikov. Posamezniki so lahko dostopali do računalnikov, ki niso bili njihovi. Hkrati predstavlja to uvod v interaktivno delo z računalniki in interaktivne aplikacije.

PDP 11 je uvedel inivativni nabor ukazov in splošnih registrov. Tipičen miniračunalnik. Zelo uporaben za avtomatizacijo tehnoloških in malih poslovnih procesov.

IBM PC s svojimi modeli XT in AT uvaja možnost uporabe enake programske opreme in razširitvenih kartic. Pojavijo se kloni, ki skoraj v popolnosti kopirajo zgradbo PC.

Lisa je bil eden prvih osebnih računalnikov, ki je nudil grafični uporabniški vmesnik (okna). Uvedli so tudi večopravilni operacijski sistem. Naslednik Lise je bil bolj znani MacIntosh.

Prva verzija Windows je grafični uporabniški vmesnik /GUI) kot razširitev Microsoftovega operacijskega sistema MS-DOS. Prvo različico (1.01) so takoj umaknili zaradi težav s tipkovnico. Windows 1.02 je izšel maja 1986. Bil je prva internacionalna različica, ki je izšla v Evropi. Windows 1.03 je vseboval tudi gonilnike za evropske tipkovnice in dodatne gonilnike za zaslon in miško.

Tim Berners-Lee (raziskovalec v CERN) razvije HyperText Markup Language (HTML. S tem povzroči vzpon World Wide Web.

V zgodnjih osemdesetih letih je bil skovan izraz, ki opisuje mobilni računalnik, ki ga uporabljamo v naročju, v razliko od prejšnjih, veliko težjih , prenosnih računalnikov. Tipičen predstavnik takih računalnikov je IBM ThinkPad, ki se je v prvi obliki pojavil leta 1992.

Microsoft uvede Windows 95. To je operacijski sistem z grafičnim uporabniškim vmesnikom, namenjen domačim uporabnikom. Svojega prehodnika, Windows 3.1 je nadgradil s številnimi novostmi, v sistemu Windows v veliki meri prisotnimi še danes, kot so opravilna vrstica, gumb in meni Start ter Raziskovalec Windows. Windows 95 je spojil dotlej ločena Microsoftova sistema Windows in MS-DOS, kot tudi s 16-bitne prešel na večopravilno 32-bitno arhitekturo.

iPhone je pametni telefon s podporo za internet in multimedijo podjetja Apple. Vsebuje kamero, služi lahko kot predvajalnik glasbe, omogoča pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, brskanje po spletu, glasovno pošto in več. iPhone ima zaslon, občutljiv na dotik.

IBM Roadrunner je prvi računalnik z zmogljivostjo 1 petaflop (1000 trilionov operacij na sekundo). Uporabljen za modeliranje razpada nuklearnega orožja, analiziranje finančnih podatkov, upodabljanje 3D medicinskih slik v realnem času.

iPad je tablični računalnik podjetja Apple, ki deluje na podlagi operacijskega sistema iOS. Uporabniški vmesnik uporablja večdotični zaslon in virtualno tipkovnico. Povežemo ga lahko preko Wi-Fi.

Preprosta uporaba, popularen med študenti in za hobby. Tehta le 45 gramov.

Vgradnja računalnika v uro. Ura je preko Wi-Fi-ja ali Bluetooth-a povezljiva z drugimi Applovimi izdelki, npr. IPhone. Ura uporablja operacijski sistem Watch OS in zaslon občutljiv na dotik. Apple Watch ima vgrajen pospeškomer, barometer, žiroskop in merilec srčnega utripa.

Pojavi se prvi kvantni računalnik, ki omogoča reprogramiranje novih algoritmov. Znanstveniki naj bi tako lahko izvajali kompleksne simukacije in iskali hitre rešitve zapletenih računanj.

Agencija DARPA) uvaja program, ki kot računalnike uporablja molekule. Obstajajo milijoni molekul, vsaka molekula ima 3D atomsko strukturo in spremenljivke, kot so oblika, velikost in celo barva. To bogastvo odpira nove možnosti kodiranja in obdelave podatkov (namesto klasične binarne logike 0/1).

V začetku leta 2020 je napredek globokih nevronskih mrež omogočil številne generativne sisteme umetne inteligence. Generativna umetna inteligenca (AI) je umetna inteligenca, ki je sposobna generirati besedilo, slike ali druge medije z uporabo generativnih modelov. Generativni modeli umetne inteligence se naučijo vzorcev in strukture svojih vhodnih podatkov o usposabljanju in nato ustvarijo nove podatke, ki imajo podobne lastnosti.