Opazovalci v različnih inercialnih opazovalnih sistemih lahko izmerijo različne velikosti gibalne količine in kinetične energije. Vsi se strinjajo s tem, da se celotna gibalna količin in celotna energija ohranjata. Posledica tega je, da opazovalca v različnih opazovalnih sistemih izmerita enake sile. Ponovni zagon.

Poglejmo si zeleno kroglo na koncu vzmeti (razdalje so v metrih, čas pa v sekundah). Če krogle miruje, je rezultanta vseh sil, ki nanjo delujejo, enaka 0. Siva črta ponazarja tak ravnotežni položaj vzmeti.

Denimo, da je nekdo sunil kroglo tako, da kroži z enakomerno hitrostjo, kot to vidimo v laboratorijskem opazovalnem sistemu. Vemo, da se mora pri tem vzmet raztegniti. Zakaj? Zato, ker je za enakomerno kroženje potrebna sila, ki kaže proti središču. V našem primeru je to sila vzmeti.

Predstavljaj si, da sediš (ženska v animaciji) na zeleni krogli. Kakšno je s tvojega stališča (kroglin opazovalni sistem) gibanje zelene krogle? V tem opazovalnem sistemu krogla miruje. Ne gre pa za inercialni opazovalni sistem, saj je pospešen. Kakšna je videti v tem opazovalnem sistemu vzmet? Vzmet je seveda raztegnjena. Kako bi lahko to pojasnil? S tvojega stališča, ko sediš na "mirujoči" krogli, mora biti rezultanta vseh sil, ki na kroglo delujejo, enaka 0. Vseeno pa je nekaj raztegnilo vzmet. Ta sila je lahko le plod naše domišlije. To izmišljeno silo (centrifugalna sila) mora opazovalka na zeleni krogli "narediti", če hoče, da še vedno veljajo Newtonovi zakoni. Kadarkoli si v rotirajočem opazovalnem sistemu (npr. na vrtiljaku), si v pospešenem opazovalnem sistemu. V svoj svet moraš vpeljati izmišljeno silo, če hočeš, da tudi v njem veljajo Newtonovi zakoni.