V animaciji je rdeča žoga z maso 80 kg z začetno kinetično energijo 360 J zaprta v škatli s togimi stenami, ki vsebuje valj, sestavljen iz 80 majhnih krogel z maso 1.0 kg (položaj je podan v metrih, čas v sekundah,energija v grafu pa v joulih). Žogica trči v valj in ga razbije. Graf prikazuje kinetično energijo rdeče kroglice. Tabela prikazuje čas, gibalno količino in kinetično energijo rdeče kroglice.

Namen te animacije je simulirati trk med dvema trdima telesoma, od katerih je eno stacionarno. Telo, ki miruje, je zbirka manjših teles in aproksimira večje telo. To je le približek, saj naj bi to telo ostalo skupaj in se naj ne bi razletelo. Kadar preizkušamo trke v laboratoriju, se telesa ponavadi ne deformirajo tako močno. Vseeno pa se lahko iz te animacije veliko naučimo. Ko rdeča žogica udari ob modro telo, se modro telo deformira in absorbira del kinetične energije ter gibalne količine rdeče žoge. Če bi bilo modro telo resnično trdo, bi se (celotno) deformirano telo premaknilo v desno. Predstavljajmo si povprečno gibanje modrih kroglic, ki sestavljajo večje trdo telo. Kam gre vsa začetna kinetična energija? Gre v kinetično energijo manjših modrih kroglic.

Vendar običajno telo ni sestavljeno iz med seboj neodvisnih kroglic. Boljši približek elastičnega telesa so delci, med seboj povezani z vzmetmi. Tako telo se ob trku deformira, kot prikazuje animacija 2. In kam preide v takem primeru kinetična energija krogle? Delno tudi v elastično energijo (vzmeti) deformiranega telesa.