Animacija kaže rezultat seštevanja E dveh pravokotnih električnih polj. Vsako polje je del elektromagnetnega valovanja, ki potuje vzdolž osi z. Obe električni polji sta ločeno prikazani v dveh diagramih na levi.
Animacija kaže rezultat seštevanja E dveh pravokotnih električnih polj. Vsako polje je del elektromagnetnega valovanja, ki potuje vzdolž osi z. Obe električni polji sta ločeno prikazani v dveh diagramih na levi. Grafa kažeta časovni potek velikosti električnega polja v dani točki na osi z. Animacija na desni kaže obe električni polji v isti točki na osi z in v istem času kot diagrama na levi ter njuno vsoto. Pogled je tak, kot če bi gledali na električno polje v smeri osi. Spreminjamo lahko električni polji in fazno razliko med njima ter opazimo rezultirajoče valove. Ponovni zagon.
Smer polarizacije električnega valovanja je opisana s smerjo, v katero kaže električno polje. V poglavju 32 (Elektromagnetna valovanja) je bila jakost električnega polja orientirana vedno ali v smeri x osi ali y osi (običajno x osi). Električno valovanje s to vrstoelektričnega polja imenujemo linearno polarizirana svetloba. Svetloba je linearno polarizirana, če leži E v ravnini (linearno polarizirani svetlobi zato pogosto pravimo ravninsko polarizirana svetloba), določeni s črto, ki je pravokotna na smer širjenja valovanja. Tak val lahko v različnih točkah vzdolž osi z ponovno vidiš v predstavitvi 32.3.
Vendar ni nujno, da je E usmerjen vzdolž osi. Za valovanje, ki potuje v smeri osi z, ni električno polje, usmerjeno v smeri osi x ali y edina možnost. E bi na primer lahko ležal izven osi x, zamaknjen za 45° (oziroma π/4 radianov). Če gledamo le na eno točko na osi z, kot v naši animaciji, vidimo E vzdolž črte pod kotom 45°. Tako električno polje vidimo, če je Ex = 8 N/As, Ey = 8 N/As in je fazna razlika enako 0 radianov. Opazimo, da je kot glede na x os odvisen od jakosti električnih polj v smereh x oziroma y. Tako na primer dasta Ex = 8 N/As in Ey = 4 N/As ter s fazno razliko 0 radianov jakost električnega polja, ki je polarizirana glede na os x za 26.56° (oziroma 0.464 radiana).
Do krožne ali eliptične polarizacije pride, ko seštevamo dve ali več linearno polariziranih valovanj tako, da se električno polje vrti v ravnini, pravokotni na smer širjenja valovanja. Za krožno polarizirano svetlobo velja vrtenje smeri električnega polja v ravnini, velikost komponent pa ostaja enaka. Pri eliptično polarizirani svetlobi se spreminjata velikost in smer električnega polja. Če vstavimo amplitudni vrednosti Ex0 = 8 N/As, Ey0 = 8 N/As in fazno razliko 0.5* π radianov, dobimo kot rezultat desno krožno polarizacijo. Pri spremembi Ey0 na 4 N/As bi dobili desno eliptično polarizacijo.