Optična vlakna

Ko pade svetloba na snov z manjšim lomnim količnikom in pod kotom, ki je večji od kota popolnega odboja, se vsa odbije. Nastavimo kot žarkov s klikom in vlečenjem rumene pike na izviru svetlobe.

Danes pri telefonskih in televizijskih omrežjih pogosto uporabljamo kable iz optičnih vlaknen.  Tak kabel omogoča cenejšo in bolj zmogljivo alternativo kablom iz bakra.  Fizikalno ozadje optičnih vlaken je preprosto.   Ponovni zagon

Ko pade svetloba na snov z manjšim lomnim količnikom in pod kotom, ki je večji od kota popolnega odboja, se vsa odbije. V animaciji imamo izvir vzporednih žarkov, ki je znotraj snovi z višjim lomnim količnikom, kot ga ima snov v okolici.  Na začetku animacije zadenejo žarki stik med snovema pod kotom, ki je manjši od kota popolnega odboja. Nastavimo kot žarkov s klikom in vlečenjem rumene pike na izviru svetlobe. V nekem trenutku bo kot žarkov narastel nad kot popolnega odboja in žarki se v celoti odbijejo znotraj snovi.  

Optični kabel je iz tankega steklenega vlakna, ki ga obkroža snov z lomnim količnikom, ki je manjši od tistega pri steklu.  Svetloba potuje po optičnem kablu tako, kot svetloba, ki se v naši animaciji odbija od sten med dvema snovema.