Privzemimo idealni napajalnik. Grafikon prikazuje napetost (rdeče) in tok (modro) kot funkcijo časa napajalnika. Opomba: Na abscisni osi je čas podan v milisekundah (ms) = 10^-3 s. Pri startu animacije je napetost podana v voltih (V), tok v stotinkah ampera in čas v sekundah (s).

Začetek animacije z nizko napetostjo. Pri spremembi frekvence opišimo, kaj se dogaja z žarnico in z grafikonom. Ob zagonu animacije je čas podan v milisekundah, zato faktor 10^-3. Če stikalo sklenemo, se napetost ne spremeni, tok pa začne naraščati. To se zgodi zato, ker sta ob sklenitvi stikala žarnici (upor) vezani vzporedno k napajalniku.

Napetost se spreminja od pozitivne proti negativni vrednosti, zato ne bomo govorili o povprečni vrednosti, ki je vedno nič, temveč nas zanima zgornja vrednost napetosti U₀ (peak voltage- amplituda). Kaj je v tem primeru z efektivno vrednostjo napetosti rms (root-mean-square), ki je enaka U₀/√2. Za naš napajalnik je amplituda napetosti 5 V in efektivna napetost 3.5 V.

Omrežna (hišna) napetost je 220 V. V primeru, da narišemo tok v dani grafikon, se amplitudna napetost prikaže 100-krat v sekundi. Kaj je s povprečno močjo žarnice? (P = I_efV_ef = U I / 2). Ne pozabimo, da so žarnice v tokokrogu 60 W.

Z izmeničnim tokom (AC) fluorescentna žarnica utripa (se prižge in ugasne) 100-krat v sekundi (frekvenca je 50 Hz), toda tega ne zaznamo Podobno je pri filmu, kjer se slike tudi tako hitro izmenjujejo, da ne zaznamo posameznih slik.