To je poenostavljen model trajnega magneta, imenovan Isingov model. V tej predstavitvi lahko spreminjaš temperaturo in magnetno polje v ozadju, da vidiš, kako ti dve spremenljivki vplivata na nastanek trajnih magnetov. Ponovni zagon. 

Če želimo spremeniti navaden žebelj v magnet, ga lahko enostavno postavimo v magnetno polje. ®elezo se bo namagnetilo in bo ostalo namagneteno tudi, ko odstranimo magnetno polje. Ta model prikazuje, kako je to možno. Rdeča in zelena prikazujeta področja znotraj snovi, kjer so magnetni momenti poravnani v eno smer (rdeče) in v drugo smer (zeleno). Po pritisku na gumb "predvajaj" opaziš, da je na začetku približno enako rdečih in zelenih področij. To je označeno na grafu kot namagnetenost okoli 0. To pomeni, da ni znotraj našega železa urejenih magnetnih momentov. Termična energija, ki je na voljo v snovi, dopušča spreminjanje med rdečo in zeleno, kar zlahka opaziš.

Postavi snov v magnetno polje (pritisni  gumb "B > 0" ). Kaj se zgodi? Zdaj so magnetni momenti (majhni magnetki znotraj snovi) poravnani z zunanjim poljem. Kaj pričakuješ, da se bo zgodilo, če pritisneš gumb "B < 0"? Zakaj? Poskusi!

Kaj pričakuješ, da se bo zgodilo, če pritisneš na gumb "B = 0"? Poskusi! Kaj se zgodi? Ali se namagnetenost zmanjša na nič kar takoj? Tudi, ko magnetno polje ni več prisotno, želijo magnetki ostati poravnani. Potrebna je energija, da jih ponovno pomešamo. Po daljšem časovnem obdobju lahko postanejo ponovno naključno orientirani, vendar se bodo z zunanjim magnetnim poljem spet hitro poravnali. Preveri!

Druga pot, da magnete ponovno naključno usmerimo, je, da zvišamo temperaturo (damo jim dovolj termične energije, da uničimo vrednost). To simuliraš tako, da najprej namagnetiš material (rdeče ali zeleno), postaviš polje nazaj na 0 in nato pritisneš gumb "zvišaj temperaturo".