Kontinuitetna enačba preprosto pove, da "kar gre noter, mora iti tudi ven." To pomeni, da se pretok tekočine, ki teče po cevi, katere premer se spremeni, spremeni. Ponovni zagon. Predpostavimo idealno tekočino (položaj je podan v metrih, tlak v pascalih). Temnomodro področje v animaciji je odsek z vodo, ki teče po cevi od leve proti desni (predpostavimo valjasto cev, kar pomeni, da navpična razdalja ustreza polmeru krožnega preseka). Opazimo, da teče voda hitreje, ko vstopi v ožji del cevi. Koliko časa potrebuje temnomodro področje, da prečka črto v širokem delu cevi, in koliko, da prečka črto v ožjem delu cevi? Prostornina temnomodrega področja, deljena s tem časom je pretok za vsako od teh področij. Za obe področji bi moral biti enak, kar priteče notri (v enoti časa), mora priteči tudi ven (v enoti časa). To zapišemo s kontinuitetno enačbo Sv  = konstanta, pri čemer je S ploščina preseka in v je hitrost pretoka tekočine (Kakšne enote ima Sv? Količina je enaka prostornina/čas). Ko to poveľemo z Bernoullijevo enačbo (ohranitev energije):

p + 1/2ρv² + ρgh = konstanta, 

pri čemer je p tlak, ρ je gostota tekočine, v je hitrost pretoka tekočine in h je višina tekočine (seveda lahko vzamemo katerokoli točko za izhodišče za  h  = 0 m), najdemo tudi spremembo tlaka. V obravnavanem primeru je h enak, ker je cev vodoravna. Zato preprosto pišemo p + 1/2ρv2 = konstanta. Tlak se znižuje, ko hitrost narašča. V sredini cevi opazimo merilnik tlaka, ki ga lahko premikamo z miško.

Opomba: Tlaka je zapisan v eksponentni obliki. Tako na primer zapišemo atmosferski tlak 1,01 x 10⁵ Pa v obliki 1,01e+005.