V klasični mehaniki je gibalna količina (navadno se jo označuje z G, v angleških virih tudi s p) vektorska količina, enaka produktu mase in hitrosti telesa. V mednarodnem sistemu enot merimo gibalno količino v newton-sekundah, kar se lahko izrazi z osnovnimi enotami: kg·m/s.

Izrek o gibalni količini pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.

Razmisli o sili roke, pri majhnem Δt. Opaziš spremembo gibalne količine. Diagram kaže spremembo gibalne količine. Na začetku je masa vozička 1.0 kg. Spremeni maso na 2.0 kg. Je sprememba gibalne količine drugačna? Ne! Spremeni se pa končna hitrost, ki znaša polovico hitrosti, kot je bila v primeru mase 1.0 kg.

Enaka sila ima za rezultat enako spremembo gibalne količine v istem časovnem intervalu.

To lahko predstavimo tudi drugače. Izberi prikaz časovnega poteka sile. Območje pod grafom sile se imenuje sunek sile, kar je le drugo ime za ΔG.  Kaj lahko poveš o sunku sile, ki ga prejme voziček, v odvisnosti od mase? Spremeni maso in ponovi poiskus.

Razmisli o animaciji, kjer je sila roke nanešena čez velik Δt . Razlika med animacijama je ta, da pri velikem Δt sila deluje dalj časa in zaradi tega povzroči večjo spremembo gibalne količine. Sprememba gibalne količine je večja od primera, kjer je Δt majhen.