Lomni količnik dane snovi je odvisen od valovne dolžine (oziroma frekvence) prihajajoče svetlobe.  Torej je tudi hitrost svetlobe v tej snovi odvisna od valovne dolžine oziroma frekvence svetlobe.

Ko govorimo o lomnem količniku snovi, velja v resnici to le za določeno valovno dolžino ali barvo svetlobe. Različni  lomni količniki za različne barve povzročijo  kromatsko aberacijo leč, ker je goriščna razdalja za različne barve različna. Ta pojav tudi omogoča razklon bele svetlobe v posamezne barve s pomočjo prizme  (ali vodnih kapljic).  Pojavu pravimo disperzija.  Če je hitrost valov v dani snovi odvisna od frekvence, je snov disperzivna.  V naši predstavitvi obravnavamo le steklo (1.6 < n < 1.68), a tudi v zraku imamo disperzijo. 

Spreminjajmo valovno dolžino svetlobe (v zraku) in tako spreminjajmo barvo svetlobe, ki vstopa v prizmo. Glejmo kote, pod katerimi različne barve izstopajo iz prizme, in različne lomne količnike, ki ustrezajo posameznim barvam. 

Kaj se zgodi, če v prizmo vstopa bela svetloba?  To je lep primer disperzije v steklu.  Tako v prizmi kot zunaj nje bi videli mavrico barv, saj se vsak žarek lomi v odvisnosti od valovne dolžine (oziroma frekvence).  Tudi deževna kapljica lomi sončno svetlobo.  Posledica popolnega odboja in disperzije svetlobe v vodnih kapljicah med nevihto je mavrica.