Pri predstavitvi animacije na začetku nimamo nobenega električnega polja. Vnesimo sedaj vrednost za električno polje v smeri  y  (položaj je podan v centimetrih, čas v sekundah) in sprožimo animacijo. Opazimo, da se naelektreni delec odkloni s prvotne preme poti. Ponovni zagon.
Kaj se zgodi, če

• delcu povečamo naboj,

• povečamo ali zmanjšamo začetno hitrost delca,

• spremenimo predznak električnega polja?

Ali lahko z naelektrenim delcem zadenete želeni cilj? Kaj se zgodi, če nenaelektren delec izstrelimo v področje z električnim poljem? Te preproste zamisli, predstavljene s to animacijo, so vodile k različnim uporabam.

Starejši televizorji so uporabljali za zaslon katodne cevi. Katodna cev ima žarečo nitko, podobno kot v žarnicah, iz katere se sproščajo elektroni. Te pospešimo, da potujejo z veliko hitrostjo. Elektroni potujejo skozi področje s konstantnim električnim poljem. To polje vpliva na njih, odklonijo se v odvisnosti od jakosti električnega polja in njihove hitrosti pri vstopu v polje. S krmiljenjem bodisi jakosti električnega polja bodisi začetne hitrosti elektronov lahko vplivamo na to, kje bodo elektroni zadeli zaslon. Pri katodnih ceveh govorimo o toku ali snopu elektronov, ki zadevajo zaslon, premazan s fosforno snovjo, ki ob trku elektronov vanjo na določenem mestu zasveti. Ker vse poteka zelo hitro, imamo občutek  takojšnjega prikaza slike na zaslonu. Fizlet prikazuje elektrone, ki se odklonijo navzdol ali navzgor. Potrebovali bi še dve dodatni plošči za krmiljenje uklona elektronov v levo ali desno. Ker je lokacija trka elektrona z zaslonom direktno odvisna od jakosti električnega polja, lahko katodno cev uporabljamo tudi za merjenje jakosti električnega polja. Osciloskopi uporabljajo ta koncept za merjenje napetosti (z merjenjem nastalega električnega polja) in na zaslonu prikazujejo časovno odvisne diagrame.

Ena od tehnologij računalniških tiskalnikov temelji na brizganju črnila (ink-jet). Kapljice črnila, ki jih takšni tiskalniki brizgajo, so zelo majhne, manjše od debeline človeškega lasu. Pred brizgom so kaplice naelektrene, nato pa potujejo skozi električno polje. Mesto udara kapljice na papir je odvisno od naelektritve kapljice.