Naslov IP 

Vsaka delovna postaja v omrežju TCP/IP ima enoličen 32-bitni logični naslov, ki je razdeljen na dva dela. Prvi del naslova IP predstavlja številko omrežja (ang. network), drugi del predstavlja naslov delovne postaje ali gostitelja (ang. host).

32 bitov
Številka omrežja	Številka delovne postaje oz. gostitelja

Slika 2: Osnovna oblika naslova IP

Zaradi preglednosti so naslovi razdeljeni v štiri zloge ali oktete (8 bitov), ki so ločeni s piko. Vsak oktet je predstavljen tudi v desetiški obliki. Minimalno desetiško število okteta je tako lahko 0, maksimalno pa 255.

Osnovna oblika naslova IP:

Slika 3: Primer naslova IP

Naslavljanje razredov IP

Naslavljanje IP podpira pet različnih naslavljanj razredov: A, B, C, D in E. Ker se najpogosteje uporabljajo razredi A, B in C, bomo v e-gradivu podali le značilnosti teh treh razredov.

Najmočnejši biti, to so biti na levi, v prvem oktetu označujejo naslov razreda. Razred A mora imeti na prvem mestu 0, razred B 10 in razred C 110.

Razrede A,B in C prkazuje animacija Razredi IP. 

Če prevzamemo, da ima razred A na prvem mest v oktetu predpisano številko 0, je lahko prvi zlog pri razredu A naslednji:

000000000.	xxxxxxxx.	xxxxxxxx.	xxxxxxxx
011111111.	xxxxxxxx.	xxxxxxxx.	xxxxxxxx

Torej lahko razred A zavzame desetiško vrednost od 0-127. Števila naslova IP 127.0.0.1 rezervirana za (ang. local host) oziroma za krajevnega gostitelja.

Razred B ima na prvih dveh mestih v oktetu predpisani številki 10, zato je njegov prvi zlog naslednji:

100000000.	xxxxxxxx.	xxxxxxxx.	xxxxxxxx
101111111.	xxxxxxxx.	xxxxxxxx.	xxxxxxxx

Torej lahko razred B zavzame desetiško vrednost od 128-191.

Razred C ima na prvih treh mestih v oktetu predpisane številke 110, zato je njegov prvi zlog naslednji:

11000000.	xxxxxxxx.	xxxxxxxx.	xxxxxxxx
11011111.	xxxxxxxx.	xxxxxxxx.	xxxxxxxx

Torej lahko razred C zavzame desetiško vrednost od 192-223.

Kot vidimo uporablja razred A prvi zlog za določitev številke omrežja, pri čemer moramo upoštevati, da je prvi bit v zlogu rezerviran za 0. Ostalih 24 bitov se lahko dodeli gostiteljem ali delovnim postajam. To pomeni, da lahko v razredu A naslovimo kar 2²⁴ – 2 gostiteljev. Dva naslova gostitelja se odšteje, ker sta dve števili rezervirani (same enice in same ničle gostitelju ne moremo dodeliti). Same enice so namenjene sporočilo vsem ali sporočilom s poplavljanjem (ang. broadcast), same ničle pa gostitelju samemu.

V razredu B se za določitev omrežnega naslova uporabljata prva dva zloga. Kot smo prej omenili sta prva dva bit v prvem zlogu rezervirana za števki 10. Ostalih 16 bitov se uporablja za naslove gostiteljev ali delovne postaje..

Ponudniki Internetnega dostopa manjšim in srednje velikim podjetjem navadno dodelijo razred naslovov C, saj razred C prve tri zloge definira kot naslov omrežja. Na prvih treh bitih v zlogu ima razred C rezervirane števke 110. Zadnjih 8 bitov pa zaznamuje naslov gostitelja.

Razred	Obseg vrednosti (binarno)	Obseg vrednosti (desetiško)	Število omrežnih naslov	Število naslov IP gostiteljev
A	od 00000000 do 01111111	0-126	27 = 128	224 -2 = 16777214
B	od 10000000 do 10111111	128-191	214 = 16384	216 -2 = 65534
C	od 11000000 do 11011111	192-223	221 = 2097152	28 -2 =254

Tabela 1: Obseg pripadajočih desetiških vrednosti, ki jo lahko zavzamejo določeni razredi

Če primerjamo razrede med seboj, lahko ugotovimo, da je omrežnih naslovov razreda A zelo malo, zato pa lahko taka omrežja naslovijo zelo veliko delovnih postaj. Naslove razreda A in B so pred leti dodeljevali le ustanovam z zelo velikim številom delovnih postaj (v Sloveniji npr. razreda A ni imela nobena ustanova, razred B pa npr. večje zavarovalnice in banke). Vsem ostalim ustanovam so dodeljevali razred C. Zaradi pomanjkanja naslovov IPv4 se danes ne dodeljuje več celotnega razreda C ampak le nekaj javnih naslovov IP (ang. public IP address).

Javni in zasebni naslovi IP

Dostop in nadzor do globalnega omrežja zagotavljajo različni ponudniki intrenetnih storitev (ang. service provider). Za dostop do tega omrežje ponujajo uporabnikom eno ali več enoličnih javnih naslovov IP (ang. public IP address). Ta naslov lahko ima v globalnem (npr. Internetnem omrežju) samo ena naprava.

Znotraj krajevnega omrežja pa lahko uporabljamo zasebne naslove IP (ang. private IP address). To so naslovi, ki jih usmerjevalniki ne usmerjajo in so namenjeni izgradnji logičnih naslovov znotraj krajevnega omrežja:

Razred	Obseg rezerviranih zasebnih naslovov IP (ang. private address)
A	10.0.0.0 do 10.255.255.255
B	172.16.0.0 do 172.31.255.255
C	192.168.0.0 do 192.168.255.255

Slika 5: Zasebni naslovi IP