Stanja in prehajanje stanj

Stanje

Stanje objekta podajajo vrednosti atributov objekta v danem časovnem trenutku. Objekt v delčku svojega življenja izpolnjuje določene pogoje, izvaja določene aktivnosti ali čaka da določen dogodek. Stanje običajno ponazorimo z zaobljenim pravokotnikom v diagramu prehajanja stanj.

Deli stanja

• Ime − Stanje lahko tudi nima imena, ali pa ga poimenujemo, da ga ločimo od drugih stanj.
• Vhodne/izhodne akcije − S tem označimo aktivnosti, ki se izvedejo pri vstopu v stanje ali izstopu iz njega.
• Notranja prehajanja − Spremembe znotraj stanja, ki pa ne pomenijio spremembo stanja.
• podstanja − Stanja znotraj stanja.

Začetna in končna stanja

Objekt ob svojem nastopu ima neko začetno stanje in konča v končnem. Začetno in končno stanje sta psevdo stanji in jih običajno označimo s polnim krogom (začetno) ali polnim, obkroženim s še enim končno stanje).

Prehajanje

Prehod označuje spremembo stanja objekta. o tega pride, če so izpolnjeni določeni pogoji oziroma, če pride do primernega dogodka. Grafično tak prehod ponazorim s pščico od izvornega stanja do ciljnega stanja.

Delčki  prehoda so:

• Izvorno stanje − Stanje, ki ga bo prehod spremenil.
• Dogodek-sprožilec (Event Trigger) − Dogodek, ki sproži spremembo stanja oziroma njegov prehod.
• Akcija − Kaj se zgodi z izvornim objektom, če pride do dogodka.
• Ciljno stanje − Stanje objekta po koncu prehoda.

Primer

Vzemimo primer, da  se oseba želi s taksijem prepeljati iz točke X na točko Y.  Stanja osebe so lahko( čaka (na taksi), se pelje (ko je dobila taksi), je dosegla cilj. To bi lahko prikazali tako: