Načini varovanja ter zdravljenja podatkov

V prejšnjih poglavjih smo spoznali čudovite stvari, ki so dosegljive v omrežju Internet in drugih omrežjih. Potrebno pa je opozoriti na možne nevarnosti in načine zaščite.

Na omrežje se vpisuje mnogo različnih ljudi in težko ugotovimo, kakšne so njihove namere. Kadarkoli smo povezani v omrežje, obstaja možnost, da na naš računalnik pride nepovabljen gost (program, oseba). Zato je dobro, da smo seznanjeni vsaj z osnovnimi možnostmi zaščite in splošni pojmi varovanja.

Pojmovanje računalniške varnosti v podjetjih je nekoliko drugačno od tistega doma oz. računalnika za osebno – domačo uporabo. Medtem, ko se doma poskušamo zavarovati predvsem pred lastnimi napakami in zlorabami v omrežju, je dojemanje računalniške varnosti v podjetjih precej celovitejše in zahtevnejše. Čeprav so mnoge uporabljene tehnologije iste, se pogosto uporabljajo v druge namene.

V tem poglavju bomo spoznali načine ogrožanja računalnika in možnosti zaščite.

Varnostne vrzeli

Računalniški sistem je toliko varen koliko je ranljiva njegova najšibkejša točka. Ranljivost je slabost v računalniškem sistemu, ki lahko povzroči izpad ali poškodbo računalniškega sistema. Poznamo štiri vrste ogrožanja varnosti računalniškega sistema:



Bistvo varnosti računalniških sistemov

Računalniško varnost računalniških sistemov ocenjujemo s treh medsebojno dopolnjujočih se vidikov:

Z zaupnostjo mislimo zaščito delov računalniškega sistema samo pooblaščenim delom. Varovanje zaupnosti ne vključuje le celostnih podatkov, temveč tudi posamezne informacije, ki so same zase videti nedolžne, vendar bi z njihovo pomočjo lahko prišlo do zlorabe drugih, zaupnih informacij.

Celostnost pomeni da posamezne dele lahko spreminjajo samo pooblaščeni deli na pooblaščen način. Celostnost podatkov vključuje zaščito le teh pred brisanjem ali spremembami v kakršnikoli obliki brez dovoljenja lastnika ali pooblaščene strani.

Dostopnost poskrbi da so posamezni deli dostopni in na razpolago samo pooblaščenim delom. Predvsem v zadnjem času, ko se vse več dejavnosti seli v internet, postaja dostopnost teh informacij izredno pomembna, dostopnost naj bi skrbela tudi za računalniško varnost s tega vidika.

Ti trije vidiki predstavljajo bistvo varnosti v računalniških sistemih. Poglejmo si jih podrobneje.

Zaupnost

Strjeno pomeni zaupnost: »samo pooblaščene osebe lahko vidijo oz. imajo dostop do zaščitenih podatkov«.

Zaupnost pomeni omogočanje dostopa do podatkov in računalniških virov ter delov računalniškega sistema le pooblaščenim osebam. Omejevanje dostopa dosežemo s pooblaščenim dostopom in kodiranjem podatkov.

Povezava v internet so vrata v podjetje prav tako kot je fizičen vhod za ljudi. Tako kot fizičen vhod za ljudi je tudi povezavo v internet potrebno ustrezno zaščititi. (požarni zidovi, programskimi pripomočki, kot so različni ovijalni programi – tcpwrapper, s katerimi blokiramo dostop v naše omrežje). Potrebno je omejiti povezave in pregled znotraj podjetja. Ustrezno zaupnost in varnostno politiko je potrebno postaviti pri podjetjih, ki imajo več prostorsko dislociranih podružnic (z postavitvijo navidezno najeto omrežje virtual private network VPN in IPSec).



Celostnost - celovitost

Celostnost  lahko pomeni-predstavlja različne stvari znotraj različnega konteksta. Nekateri pomeni celostnosti so:

  •   natančnost
  •   točnost, vestnost
  •   nespremenljivost
  •   spremenljivost na dopusten način
  •   spremenljivost samo pooblaščenim osebam
  •   spremenljivost samo pooblaščenim procesom
  •   skladnost
  •   notranjo konsistentnost
  •   razumljivost in točnost rezultatov

Lahko ločimo  tri vidike celostnosti: pooblaščene akcije, ločeni in zaščiteni sistemski viri ter zaznava in odprava napak.

Celostnost računalniških sistemov pomeni, da se vedejo tako, kakor od njih pričakujejo pooblaščeni uporabniki. Celostnost podatkov pa, da jih ne morejo brisati ali spreminjati nepooblaščeni uporabniki.

Dostopnost

Dostopnost se kaže tako v dostopnosti do podatkov, kakor tudi do servisov računalniškega sistema.
Različni pogledi na dostopnost vsebujejo:

  •     prisotnost objektov ali servisov v uporabni obliki
  •     zmožnost dostopa do servisa, ki ga potrebujejo
  •     napredovanje,zmanjševanje  čakalnih časov
  •     primeren časovni odziv servisov

Glavne stvari dostopnosti so:

Dostopnost vseh informacijskih virov v računalniškem sistemu je vse pomembnejša. Verjetnost, da bi bila storitev onemogočena ali da bi bila njena uporaba močno okrnjena, mora biti zmanjšana na minimum.

Ranljivost računalniških sistemov

Ranljivost računalniškega sistema gledamo z vidika njegovih sestavnih delov : strojne opreme, programske opreme in podatkov. Na sliki  je prikazana ranljivost računalniškega sistema glede na njegove sestavne dele.

ranljivost




Grožnja, ranljivost strojne opreme

Strojna oprema predstavlja fizičen del računalniškega sistema in je tako dovzetna na fizične poškodbe. Strojna oprema mora biti ustrezno varovana in zaščitena (varovani prostori, zaklepanje računalnikov, nedostopnost ipd). Ne smemo zanemariti tudi čiščenje in ustrezno vzdrževanje ter rokovanje (občutljivost na prah, tekočine, spremembo temperature ipd).

Grožnje, ranljivost programske opreme

Strojna oprema ne deluje brez programske opreme. Spremembe na strojni opremi so hitro opazne, medtem, ko se spremembe programske opreme težko ali sploh ne opazijo. Kot obliko ranljivosti in groženj programske smatramo:

Grožnje, ranljivost podatkov

Podatki so podobno kot programska in strojna oprema dovzetni na napake, izgube, zlorabe in druga. Iztiskani podatki so predmet fizične zaščite in so kot taki vsem vidni.

Z vidika groženj in varovanja podatkov je pomembna tudi časovna pomembnost podatkov, ki jih imamo. (Zastareli, nepomembni podatki ne potrebujejo več enake stopnje varovanja kot trenutno aktualni – odvisnost).

Podatke uporabljajo ljudje, programska in strojna oprema, zato grožnje na njihovo varnost ogrožajo tudi varnost podatkov.



Kako se lahko zaščitim pred neželenimi posegi v moj računalnik?

Obstajajo različni načini nevarnosti za vas in vaš računalnik. Nekateri bi želeli od vas vaše osebne informacije in navade, drugi pa samo onemogočiti ali izrabiti vaš računalnik.

Pred čem je potrebno varovati računalnik? Kdo želi nepovabljeno priti na naš računalnik?
  • Napadi hekerjev
  • trojanski konji - Trojan horses
  • odpoved storitve - Denial of service
  • zamenjava DNS naslova - DNS spoofing
  • nadzor paketov, prometa - Packet sniffers
  • pridobivanje osebnih podatkov - Social engineering
  • zamenjava prave spletne strani z lažno - Web page defacement
  • virusi - virus
  • črvi - worms
  • neželena okna - pop-ups
  • neželena pošta - spam
  • škodljiva programska oprema - malware
  • vohunska programska oprema - spyware
  • fizična zaščita računalnika pred ljudmi in drugimi nevarnostmi


Hekerji


Beseda heker/hacker je izraz za računalniškega entuziasta. Običajno besedo heker povezujemo z osebo, ki želi nepooblaščeno dostopiti do tujih računalnikov z namenom uničiti ali zlorabiti podatke. Mnogi hekerji se rajši imenujejo krekerji/ crackers.

Hekerji uporabljajo mnogo načinov da vplivajo na delovanje vašega računalnika. Poglejmo si najbolj znane metode:

•    Programi trojanski konji/Trojan horse programs

so majhni programi, ki jih “nevede” prenesemo (download) v svoj računalnik z mislijo, da so potrebni za naše delovanje. So škodljivi programi, ki se pretvarjajo, da so nekaj drugega, kot v resnici so. Se ne razmnožujejo samodejno.

•    Odpoved storitve/Denial of service attacks

so narejeni z namenom, da onemogočijo določene storitve npr. spletno stran, poštne storitve ali da oslabijo delovanje omrežja. Heker izdela program, ki neprestano zahteva informacijo od posamezne storitve in tako onemogoča normalno delovanje strežnika in omrežja.

•    Zamenjava DNS naslova/DNS spoofing

Hekerji spremenijo DNS številko in tako URL naslov pošlje uporabnika na popolnoma drugo spletno stran. Npr. www.microsoft.com kot URL naslov vas namesto na spletno stran podjetja Microsoft preusmeri na lažno spletno stran, kjer prodajajo avtomobile.

•    Pregledovanje paketov/Packet sniffers

je program, ki nadzoruje promet na omrežju. Tako želi iz njega pridobiti informacije, s katerim bi nato lažje prišel v omrežje (na primer uporabniško ime in geslo ).

•    Pridobivanje osebnih podatkov/Social engineering

je izraz, s katerim se označuje ravnanje hekerjev, ko želijo pridobiti osebne podatke uporabnikov in tako preko njih vstopiti v omrežje.

•    Zamenjava prave spletne strani z lažno/Web page defacement

Hekerji zamenjajo pravo spletno stran z lažno in preko nje zbirajo informacije o vas, kreditnih karticah, navadah, osebnih podatkih ipd. (Primer - The CIA, The Republican National Committee, The New York Times).


Virusi in črvi

Obstajajo programi, ki preko omrežja “okužijo” druge računalnike. Delimo jih v dve skupini: virusi/viruses in črvi/worms. Danes obstaja več tisoč različnih virusov in črvov, ki se aktivirajo in razširjajo oz. razmnožujejo na različne načine.

Nezaželena elektronska pošta

Nezaželena elektronska pošta je danes eden najbolj nadležnih problemov. Spam ali nezaželeno elektronsko pošto predstavljajo tista elektronska sporočila v našem elektronskem nabiralniku, ki jih ne želimo dobiti.

Nezaželeno elektronsko pošto lahko dobimo na več načinov:

  •     avtomatsko, preko raznih spletnih čitalcev ali pajkov, ki so izsledili naš elektronski naslov nekje na spletnih straneh;
  •     prijavili smo se v neko knjigo gostov in tam pustili naš elektronski naslov;
  •     sodelovali v nekem nagradnem kvizu ali igri;
  •     enostavno odgovorili na eno izmed nezaželenih sporočil, ki so prispeli na naš naslov;
  •     naš elektronski naslov je na rumenih straneh oz.v  telefonskem imeniku;
  •     smo člani novičarskih skupin;
  •     preko spletnih strani, kjer smo vstavili svoj elektronski naslov;
  •     dobili smo jo od nekoga drugega.



Kdo me nadzoruje?

Obstajajo programi, ki se “pritajijo” v naš računalnik in prevzamejo nadzor in programi, ki takšne odkrivajo. Ti programi so znani kot vohunska programska oprema/adware ali spyware. Ti programi uporabljajo stvari, kot so piškotki/cookies, nadzor/surveillance  control in stvari za omejitev dostopa/blocking software. Programi tako spremljajo delo uporabnika in jih javljajo tistim, ki so ta program napisali ali podtaknili v sistem.

Adware tipi programov nas običajno motijo z občasnim pojavljanjem reklamnih sporočil na zaslonu. Ti pa upočasnijo delovanje našega računalnika.

Spyware tipi so pravi vohunski programi, ki zbirajo informacije o nas z namenom, da jih posredujejo nekomu drugemu. Programi upočasnijo delovanje in lahko povzročijo izpad delovanja.


Piškotki (Cookies)



Primer vpogleda v piškotek, kar tipično vidimo le v naprednih nastavitvah brkljalnika.

Piškotek HTTP (imenovan tudi spletni piškotek, internetni piškotek, piškotek brskalnika ali preprosto piškotek) je majhen del podatkov, poslanih s spletnega mesta in shranjen na uporabnikovem računalniku s strani uporabniškega spletnega brskalnika med brskanjem uporabnika. Piškotki so bili zasnovani kot zanesljiv mehanizem za spletna mesta, da si zapomnijo informacije o stanju (kot so predmeti, ki so dodani v nakupovalni košarici v spletni trgovini), ali za beleženje dejavnosti brskanja uporabnika (vključno s klikom določenih gumbov, prijavo ali snemanje strani v preteklosti). Uporabljajo se lahko tudi za zapomnitev poljubnih podatkov, ki jih je uporabnik prej vnesel v polja obrazca, kot so imena, naslovi, gesla in številke kreditnih kartic.

Druge vrste piškotkov opravljajo druge pomembne funkcije v sodobnem spletu. Morda je najpomembnejše, da so piškotki za preverjanje pristnosti najpogostejši način, ki ga uporabljajo spletni strežniki, da bi vedeli, ali je uporabnik prijavljen ali ne in s katerim računom so prijavljeni. Brez takšnega mehanizma spletno mesto ne bi vedelo, ali naj pošlje stran, ki vsebuje občutljive podatke, ali pa zahteva, da se uporabnik sam potrdi z prijavo.

 Varnost piškotka za preverjanje pristnosti je na splošno odvisna od varnosti spletnega mesta, ki izdaja, in spletnega brskalnika uporabnika. in o tem, ali so podatki o piškotkih šifrirani. Varnostne ranljivosti lahko dovolijo, da heker prebere podatke o piškotkih, ki se uporabljajo za dostop do uporabniških podatkov ali za dostop (z uporabniškimi poverilnicami) do spletnega mesta, ki mu piškotek pripada.


Orodja za nadzor (Surveillance Tools)

Razne institucije želijo imeti nadzor nad uporabniki Interneta in tudi podjetja želijo nadzor nad delom zaposlenih pri uporabi računalnika. Takšne programe za nadzor uporabljajo tudi varnostne službe. Nekatera podjetja tudi zanima, katere spletne strani odpirajo njihovi uporabniki ali kaj z računalnikom počnejo. Tako na njihove računalnike namestijo programe, ki spremljajo njihovo delovanje in celo katere tipke in kaj na tipkovnici računalnika so pritisnili (keystroke loggers).


Programi za preprečevanje in blokiranje programov ali vsebin

Popolne zaščite na omrežju Internet ni. Največkrat pa podjetja, starši ali šole želijo preprečiti dostop do programov ali spletnih strani z določeno vsebino. Ta problem je postal pereč z zapleti okoli pornografije in na šolah bomo morali nujno preprečiti dostopa do oporečnih strežnikov.

Obstajajo programi, s katerimi lahko preprečimo zaganjanje drugih programov, ali omejimo upravljanje s računalnikom, tako da lahko uporabnik uporablja samo točno določene programe. 

Druga skupina programov pa skrbi za blokado pregleda določene vsebine, tako da definiramo posebne filtre, v katerih povemo, kaj se lahko prikaže in kaj ne.

.



Kako lahko sam pripomorem k svoji varnosti?

Dobro je, če ste seznanjeni z možnostmi, ki ga ponuja omrežje Internet. Za kontrolo dostopa, varovanja računalnika in elektronske pošte uporabljamo v glavnem sledeče vrste programov:

Požarni zidovi ali Firewalls

firewall

V računalništvu je požarni zid sistem za varnost omrežja, ki nadzira in nadzoruje vhodni in izhodni omrežni promet na podlagi vnaprej določenih varnostnih pravil. Požarni zid običajno vzpostavi oviro med zaupanja vrednim notranjim omrežjem in nezaupnim zunanjim omrežjem, kot je internet.


Požarni zidovi so pogosto kategorizirani kot omrežni požarni zidovi ali požarni zidovi, ki temeljijo na gostitelju. Omrežni požarni zidovi filtrirajo promet med dvema ali več omrežji in delujejo na omrežni strojni opremi. Požarni zidovi, ki temeljijo na gostitelju, se izvajajo na gostiteljskih računalnikih in nadzorujejo omrežni promet v in iz teh računalnikov.


Nekaj znanih ponudnikov programskih požarnih zidov:

  • Bitdefender Internet Security  (za Windows)
  • Intego Premium Bundle za uporabnike MAC
  • Avira Free Internet Security; prosto dostopen.        
  • Zone Alarm Personal Firewall: http://www.zonelabs.com/

Protivirusni programi


Ena največjih groženj računalniških sistemov predstavljajo virusi. Proti njim se borimo s protivirusnimi programi, ki varujejo naše datoteke, ki so shranjene v našem računalniku preko CD-pogona, USB ključka, elektronske pošte ali drugega prenosnega pomnilniškega medija.

Nekateri so mnenja, da viruse in protivirusne programe pišejo iste osebe, kar v določenih primerih morda tudi drži. Proizvajalcev protivirusnih programov je veliko. V čem in kako se razlikujejo?


Protivirusna programska oprema je bila prvotno razvita za odkrivanje in odstranjevanje računalniških virusov, od tod tudi ime. Vendar pa je s širjenjem drugih vrst zlonamerne programske opreme začela zagotavljati zaščito pred drugimi računalniškimi grožnjami. Predvsem sodobna protivirusna programska oprema lahko zaščiti pred: škodljivimi objekti za pomoč brskalnikom, ugrabitelji brskalnikov, Izsiljevanjem (ransomware), vohuni tipkanja (keyloggers), zadnjimi vrati (backdoor), rootkiti, trojanskimi konji, črvi,  goljufijami, neželeni i dodatki (adware) in vohunskimi programi (spyware). Nekateri izdelki vključujejo tudi zaščito pred drugimi računalniškimi grožnjami, kot so okuženi in zlonamerni URL-ji, neželena pošta, prevara in phishing napadi, kraja spletne identitete (zasebnost), napadi na spletno bančništvo, tehnike socialnega inženiringa, napredne trajne grožnje in napadi tipa DDOS (zavračanja storitev)


Programi proti nazaželeni pošti (anti-spam)

So običajno dodatki poštnih programov in tako razširjajo svoje funkcije. Sestavljeni so iz naprej definiranih ali lastno narejenih filtrov, s pomočjo katerih preprečujemo nezaželeni pošti dostop v naš računalnik (na strežniku ali odjemalcu).
Za preprečevanje neželene e-pošte se uporabljajo različne  anti-spam tehnike. Nobena pa ni popolna rešitev za problem nezaželene e-pošte in vsaka terja kompromise med nepravilnim zavračanjem legitimnih e-poštnih sporočil (napačnih pozitivnih rezultatov) in ne zavračanjem vseh neželenih sporočil (napačnih negativnih rezultatov) - in s tem povezanih stroškov v času, naporu in ceni.
Tehnologije za preprečevanje neželene pošte lahko razdelimo na štiri široke kategorije:

  • tiste, ki zahtevajo ukrepanje posameznikov,
  • tiste, ki jih lahko avtomatizirajo skrbniki elektronske pošte,
  • tiste, ki jih lahko avtomatizirajo pošiljatelji elektronske pošte
  • tiste, ki jih uporabljajo raziskovalci in uslužbenci organov pregona.


Kako se torej obvarujemo pred virusi in nezaželeno pošto in drugimi nevarnostmi?

Popolnega zagotovila, da smo zaščiteni pred virusi, ni. Lahko pa stopnjo zaščite pred njimi zvišamo z upoštevanjem naslednjih napotkov:

Kaj pa uporaba varnih spletnih strani?

Največkrat jih srečamo pri povezavah na spletne strani, kjer je varnost na prvem ali višjem mestu. Predvsem so to bančne transakcijske spletne strani, davčne spletne strani in tiste, pri katerih vstavljamo podatke, in bi želeli, da na kodiran in varen način prispejo do spletne strani in ponudnika.

Kako opazimo, da smo na “varni” ali bolje, varnejši spletni strani? URL naslov se začne s https in v desnem spodnjem delu okna je ključavnica spletnega brskalnika, kar označuje, da je stran v načinu prenosa SSL -Secure Sockets Layer.

Nekaj napotkov za varnejše brskanje po spletnih straneh