Elektronska pošta


Kaj je elektronska pošta?


Elektronska pošta (e-pošta) je način izmenjave sporočil ("pošte") med ljudmi, ki uporabljajo računalnike, tablice ali pametne telefone. E-pošta deluje prek računalniškega omrežja, ki je danes predvsem internet. Nekateri zgodnji sistemi za pošiljanje e-poštnih sporočil so od avtorja in prejemnika zahtevali, da sta hkrati v spletu, tako kot pri neposrednem sporočanju. Današnji e-poštni sistemi temeljijo na modelu shranjevanja in posredovanja. E-poštni strežniki sprejemajo, posredujejo, dostavljajo in shranjujejo sporočila. Tako pošiljatelj kot prejemniki niso nujno sočasno na spletu. Zadošča, da se s poštnim strežnikom na spletu kadarkoli na kratko povežejo.

E-pošta omogoča pošiljanje sporočil enemu ali več prejemnikom in definiranje zadev za sporočila. Zadeve (tematika) e-poštnih sporočil so koristne, saj prejemniku omogočajo, da že s pogledom na sam seznam sporočil v svojem nabiralniku takoj vedo, o čem govori posamezno sporočilo.

E-pošta se je omejeno pojavila v šestdesetih letih., Sredi sedemdesetih let pa dobila obliko, ki ji zdaj pravimo elektronska pošta. E-pošta deluje prek računalniških omrežij, ki je danes predvsem internet. Nekateri zgodnji sistemi za pošiljanje e-poštnih sporočil so od avtorja in prejemnika zahtevali, da sta bila hkrati v spletu, tako kot pri neposrednem sporočanju. Današnji e-poštni sistemi temeljijo na modelu shranjevanja in posredovanja. E-poštni strežniki sprejemajo, posredujejo, dostavljajo in shranjujejo sporočila. Tako uporabniki kot njihovi računalniki niso nujno sočasno na spletu. Za pošiljanje in prejemanje sporočil se morajo na kratko povezati, običajno s poštnim strežnikom ali spletnim vmesnikom.

A-pošta je najprej bila ASCII besedilno komunikacijsko sredstvo, Kasneje pa je bila razširjena v večnamensko internetno pošto, ki omogoča uporabo drugih naborov znakov in prilog z večpredstavnostno vsebino. Mednarodna e-pošta z internacionaliziranimi e-poštnimi naslovi, ki uporabljajo UTF-8, je bila standardizirana, vendar še doslej ni širše sprejeta.

Kaj potrebujemo za elektronsko pošto?

Za upravljanje z elektronsko pošto potrebujemo internetno povezavo s poštnim strežnikom (na katerem moramo biti seveda registrirani). Tako registracijo dobimo v ustanovi, kjer smo zaposleni, Lahko pa se registriramo na katerem od prosto dostopnih poštnih strežnikov (gmail.com, hotmail.com,..)

Ob registraciji na takem poštnem strežniku pridobimo elektronski poštni naslov.

Na našem lokalnem računalniku potrebujemo še samostojen poštni program (odjemalec)., Lahko pa pošto pošiljamo, sprejemamo in pregledujemo preko spletnega brskalnika (če to uporabljeni poštni strežnik omogoča). Slednje je posebno pripravno, če hočemo pošto uporabljati nekje, kjer nimamo svojega računalnika (na primer na potovanju). V obeh primerih je delo s programom podobno

Kako je sestavljen e-poštni naslov?

Vsak elektronski naslov je podobno sestavljen. Običajno se začne z imenom in priimkom, uporabniškim imenom ali vzdevkom, nato sledi posebni znak @ (afna) in na koncu še ime domene.

Primeri:  janezNovak@gmail.com    dasa@hotmail.com    ime.priimek@podjetje.si

Delo z elektronsko pošto

Spodnja slika predstavlja preprost poštni odjemalec, kakršnega najdemo na računalnikih z operacijskim sistemom Windows. Podobne, velikokrat še boljše odjemalce najdemo tudi na drugih operacijaskih sistemih in od drugih ponudnikov. Za razlago najbolj osnovnih funkcij takšnih programocv ta slika zadošča.


(A) Pri namestitvi poštega programa moramo navesti račun, ki ga pozna poštni strežnik, pri katerem smo registrirani. Pri pisanju elektronske pošte se naš naslov nato avtomatsko pojavi . Ta naslov bo dobil tudi prejemnik naše pošte.

(B) Navesti moramo naslov prejemnika naše pošte. Navedemo lahko še, komu pošiljamo kopijo tega sporočila(C). Prejemnikov pošte je lahko tako več. Če ne želimo, da drugi prejemniki vedo, komu pošiljamo kopijo, lahko takega (skritega) prejemnika navedemo v rubriki (D) (Skrita kopija, Skp, lahko tudi BCC).

(E) Navedba zadeve ni nujna, je pa lepo in običajno, da jo navedemo, saj uporabnik takoj, že iz seznama sporočil ugotovi, za kaj v sporočilu gre.

(F) Seveda ne sme manjkati samo sporočilo. Običajno lahko na sporočilo "pripnemo" še kakše datoteke (dokumente, slike ipd). A pri tem ne pretiravajmo, saj lahko poštni strežnik pošto s prevelikimi priponkami zavrže.

(G)In končno ikona, na katero kliknemo, da sporočilo pošljemo. Lahko pa bi jo tudi zavrgli.

Ko smo sporočilo sestavili, ga lahko pošljemo. Prejemnik dobi elektronsko pošto v svoj poštni nabiralnik.


Navodila pravega obnašanja pri uporabi e-pošte


V običajnem pogovoru s sogovornikom poteka tako verbalna kot neverbalna komunikacija, kar pri elektronskem prenašanju sporočil ne moremo doseči. Odziv sogovornika na določeno stvar, kot so jeza, dolgčas, veselje ipd. je viden le iz povratnega pisnega sporočila.

Pri elektronskem pisanju sporočil veljajo nekatera osnovna pravila, znana kot "netiquette" ali predpisi dobrega obnašanja: