Vloga in pomen informacije v sodobni družbi


Kaj se bomo v tem poglavju naučili

Spoznali bomo, kaj je informacijska pismenost. Obravnavali bomo, kdaj je informacija potrebna, kje najdemo potrebne podatke. Kaj ti pomenijo. Spoznali bomo tudi pomen vrednosti informacij, pridobljenih iz podatkov. Spoznali bomo še, kako merimo informacijo.

Informacijska pismenost


Informacijska pismenost je zmožnost posameznika, da prepozna, kdaj potrebuje informacije in jih locira, ovrednoti in učinkovito uporabi. Druge definicije vključujejo vidike dvoma, presoje, svobodnega razmišljanja, spraševanja in razumevanja. Sem sodi tudi sposobnost, da lahko informiran državljan inteligentno in aktivno sodeluje v družbi.

Pri pridobivanju znanja je pomembna sposobnost učinkovitega lociranja, točnega ocenjevanja, učinkovite uporabe informacij in komuniciranja informacij v različnih formatih. Naslavlja tudi zmožnost navigacije v hitro rastočem informacijskem okolju, ki obsega naraščajoče število ponudnikov informacij in tudi le-teh.

Med izobraževalnimi cilji, povezanimi z informacijsko pismenostjo zasledimo tradicionalne bralne veščine in veščine kritičnega razmišljanja kot temelje informacijske pismenosti, vendar postaja informacijska pismenost samostojna zbirka samostojnih veščin, ključna za posameznikovo socialno in ekonomsko bivanje v čedalje bolj kompleksni informacijski dobi.

Čedalje več podatkov je dostopnih v nefiltriranih oblikah. Odpirajo se vprašanja po avtentičnosti, veljavnosti in zanesljivosti. Vse to opreobilje informacij nam bolj malo pomaga, če jih ne znamo učinkovito uporabiti.

Da bi postali vseživljenski učenci, ne zadošča, da se znamo učiti. Moramo tudi vedeti, kako naj bi sami sebe poučevali. Pridobiti moramo veščine sa neodvisno, samousmerjajoče učenje.

Informacijsko pismena oseba mora biti sposobna za:


Kdaj je informacija potrebna?

Za odločanje med več možnostmi rabimo določene informacije, da presodimo, katera odločitev bo imela za nas najboljši izid. Nekatere odločitve res lahko sprejmemo zelo na hitro, mimogrede, spet druge moramo tehtno presoditi. Spretnost pa je v tem, da presodimo, kdaj je boljše na hitro sprejeti neko odločitev, ker smo lahko že naslednji trenutek prepozni, kdaj pa je bolje še malo preudariti.

Kje najdemo potrebne podatke, kako in kaj pravzaprav pomenijo?


Pridobivanje informacij je aktivnost pridobivanja virov, pomembnih za take informacije, iz zbirke informacijskih virov. Iskanja lahko temeljijo na polnem tekstu ali drugačnem indeksiranju vsebin. Pridobivanje informacij je znanost iskanja v dokumentih, iskanja samih dokumentov in tudi iskanja z metapodatki. Metapodatki opisujejo podatke, besedila, slike in zvočne zapise.

Avtomatizirani sistemi za pridobivanje informacij lahko zmanjšajo našo "informacijsko preobremenjenost". Taki sistemi so v bistvu programske aplikacije, ki ponujajo dostop do knjig, revij in drugih dokumentov, jih pomnijo in z njimi upravljajo. Spletni iskalniki (Web search engines) so take, najbolj popularne aplikacije)

Pridobivanje informacij se začne, ko vpišemo poizvedbo v sistem. Poizvedbe so formalni stavki o zahtevani informaciji. Na primer besedni nizi v spletnih iskalnikih. Poizvedovanje ne identificira enega samega objekta v zbirki. Poizvedbi lahko ustreza več objektov, morda z različnimi stopnjami pomembnosti. Odvisno od aplikacije so lahko podatkovni objekti besedilni dokumenti, slike ali video. Pogosto sami dokumenti niso pomnjeni v poizvedovalnem sistemu temveč tu zasledimo le njihove nadomestke ali metapodatke. Večina poizvedovalnih sistemov izračuna numerično oceno, koliko tak objekt ustreza poizvedbi, in ga ovrednoti. Uporabniku so prikazani najbolj ocenjeni objekti. Proces poizedovanja lahko iterativno izboljšujemo.

Kje, kdaj in kako uporabiti informacijo, dobljeno iz podatkov?

Samo, če znamo podatke prebrati, jih razumemo in jih znamo vgraditi v svoje pojmovanje, lahko zgradimo ustrezne informacije in na podlagi le-teh sprejemamo prave odločitve.

Uporaba informacije je zadnja stopnja procesa, ki se začne s spoznanjem o potrebi po informaciji, ki ji sledi iskanje informacije. Ta proces je pogosto iterativen in komplekse. Nanj vplivajo številni faktorji. Informacijo lahko različni ljudje in skupine različno interpretiraji in tudi različno uporabljajo. Včasih na na nepredviden in celo nezaželen način. Uporaba informacije je odvisna od obstoječega znanja, čustvenega stanja, intelektualnih sposobnosti, obstoječih veščin (pismenosti) in še kaj.


Vrednost informacije

Informacija ima svojo vrednost. Kolikšna je,je odvisno od tega, kdo jo prejme in kdaj.

Primer:


Da bo zjutraj snežilo in bo na cesti poledica, kar pomeni, da bomo za pot v službo ali šolo  potrebovali dobre pol ure več kot običajno, je informacija, ki ima veliko večjo vrednost, če jo dobimo zvečer, kot pa 10 minut pred odhodom, ko tega zamujenega časa ne moremo več nadoknaditi.


Količina informacije

Informacijo pa lahko tudi merimo.

Če rečemo, da je danes ponedeljek, vemo, da to ni kateri od drugih šestih dnevov v tednu. Morda bi lahko informacijo merili glede na vse druge, izključene možnosti? V davnih letih 1920 je to pripeljalo do spoznanja, da informacija dejansko pomeni presenečenje. Če povemo drugemu nekaj, kar ta že ve, to ne bo preveč informativno. Torej morda moramo informacijo meriti glede na negotovost, presenečenje.

Leta 1945  je Claude Shannon formaliziral osnovni princip pomnenja:

Informacija, ki jo lahko shranimo v sistem je sorazmerna logaritmu N možnih stanj tega sistema
I =  logb N.
Izbira baze b določa enote za merjenje informacij.
Današnji digitalni sistemi so zgrajeni na komponentah, ki imajo le dve stanji. Zato vsamemmo za bazo b vrednost 2.

Informacijo bi lahko tako izračunali po formuli:



Običajno vemo, med koliko možnimi odgovori se bomo odločali. Če rečemo, da je n število možnih, enako verjetnih odgovorov lahko količino informacije izračunamo po enačbi:

I = log 2 n

Lahko pa to predstavimo tudi tabelarično:

I

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

n

1

2

4

8

16

32

64

128

256

512

1024


Enoti za merjenje informacije rečemo 1 bit (Binary Digit).  V splošnem velja, da smo prejeli količino informacije 1 bit takrat, ko smo izvedeli odgovor na vprašanje, na katero sta možna samo dva enakovredna odgovora. Sistem z 8 možnimi stanji lahko zato pomni  do  3 bite informacij, saj velja

log28 = 3 bite.

Torej ga lahko realiziramo s skupino 3 bitov.

Če bi uporabili 8 bitov (čemur pravimo 1 byte) bi lahko v takem sistemu pomnili eno od 256 stanj.

Primer s kovancem


Kakšna je verjetnost, da kovanec pade na določeno stran?  Odgovor: 50%

Količino informacije, ki jo po takem dogodku dobimo, je enaka:

I = log2[1 / (1/2)] = log22 = 1 b (en bit)

Pri enem metu kovanca imamo dve možnosti (lahko pade grb ali cifra). Obe možnosti sta enakovredni, kar pomeni, da smo s tem, ko smo dobili odgovor na vprašanje, ali je padel grb(G) ali cifra(C), dobili 1 bit informacije.

 Pri dveh metih se število možnih odgovorov poveča na 4 (enakovredne možnost so: GG, GC, CG, CC)! Iz tabele je razvidno, da smo v tem primeru dobili 2 bita informacije.

Kaj pa, ko število enakovrednih odgovorov ni enako potenci števila 2? Ker je 1 bit nedeljiva količina, ne moremo prejeti 3,6 bita informacije, zato v tem primeru vrednost vedno zaokrožimo navzgor!

Primer s kocko

Koliko informacije dobiš, če izveš, da je po metu kocke padla številka 4?

Možnih odgovorov je torej 6 (pade lahko številka 1, 2, 3, 4, 5 ali 6)!

Iz tabele ja razvidno, da pri 2 bitih informacije lahko izbiramo med štirimi enakovrednimi odgovori, kar je premalo:  manj kot 6. Ker pa moramo zokroževati navzgor, dobimo torej v danem primeru 3 bite informacije, saj bi v tem primeru imeli 8 enakovrednih odgovorov, kar je več kot 6 (in torej dovolj).



Informacije govorijo o bitih:Računalniki pomnijo podatke v bitih.  Merimo minimalno število bitov, potrebnih za kodiranje delčka informacije.
Informacije povezujemo  tudi s šumom: Ko prenašamo podatke, je vedno možno, da bodo ti med prenosom poškodovani. K sreči imamo načine, da število napak zmanjšamo.
Informacije govorijo o kompleksnosti: Imamo več načinov, da stvari shranjujemo. Lahko uporabimo več ali manj besed. Morda bi lahko merili količino informacije z najmanjšim številom besed, ki so potrebne, da izrazimo informacijo?