Oblikovalniki besedil



Oblikovalnik besedil je programska aplikacija, ki nam omogoča tvorbo, urejanje in objavljanje (pogosto tiskanje) dokumentov. Besedila pišemo, prikazujemo in shranjujemo v elektronski obliki. Med vsemi računalniškimi aplikacijami so oblikovalci besedil najbolj pogosti. Danes je večina oblikovalcev besedil bodisi na osebnem računalniku ali kakšni drugi napravi, lahko pa je tudi v storitev oblaku.


Standardne lastnosti oblikovalnikov besedil

Tipičen predstavnik oblikovalnikov besedil je Microsoftow Word, obstajajo pa tudi prosto dostopni oblikovalniki. Seveda se med seboj razlikujejo. V splošno računalniško pismenost sodi vedenje, kaj od takega oblikovalnika lahko pričakujemo:

Tvorba novega dokumenta
Odpiranje obstoječega dokumenta
Shranjevanje dokumenta v različnih formatih
Tiskanje

Označevanje teksta
Oblikovanje znakov
Razmik med znaki in besedilni učinki
Tabulatorji
Oblikovanje odstavkov

Iskanje in zamenjava delov besedila
Vstavljanje in urejanje tabel
Vstavljanje slik
Vstavljanje in oblikovanje enačb

Priprava strani
Slogi in oblikovanja
Tvorba kazala vsebine
Tvorba in urejanje glave in noge
Označevanje in oštevilčevanje



Lastnosti naprednih oblikovalnikov besedil

Večina sodobnih oblikovalnikov besedil omogoča še naslednje:


Z malo spretnosti kaj hitro najdemo, kako lahko kaj naredimo. Ne nazadnje ima vsak malo boljši program tudi dobro pomoč (help). Podrobnosti pa spoznamo v priročnikih za tako orodje.


Čedalje bolj so popularni spletni oblikovalniki besedil, ki ne terjajo namestitve v lastni računalnik, pač pa jih uporabljamo znotraj brkljalnika. Posebej so zanimivi tisti, ki so prosto dostopni. Ker se dejansko nahajajo v oblaku, običajno omogočajo todi sodelovalno uporabo.

Marsikdo pozna Google Docs. Omenimo še ZOHO Writer, ki ga odlikuje preprostost uporabe (in seveda tudi brezplačnost)



Primerjava urejevalnikov besedil, oblikovalnikov besedil in programov za namizno založništvo

Oblikovalniki besedil  (word porocessor) so podobni tako urejevalnikom besedil (text editor) kot tudi programom za namizno založništvo (desktop publishing).

Aplikacije, ki imajo le nekatere od prej navedenih zmožnosti, so urejevalniki besedil. Tudi v pisarni včasih uporabljamo tak urejevalnik  kot beležnico za pisanje preprostih dokumentov. Vsekakor pa jih uporabljajo programerji. Pogosto ti uporabljajo posebne urejevalnike, ki so načrtovani prav za pisanje programske kode.

Sistemi za namizno založništvo pa so po drugi strani bolj napredni in kompleksni. Meja med oblikovalniki besedil in sistemi za namizno založništvo se z izboljšavami oblikovalnikov stalno pomika. Sistemi za namizno založništvo še bolj podpirajo nadzor izgleda, posebno pri dokumentih z obilico grafike. Imajo tudi boljšo podporo za barvno tiskanje.

Pisanje spletnih strani


V rubriko oblikovanja dokumentov sodijo tudi vsaj osnove oblikovanja spletnih strani. To so datoteke s podaljškom .html ali .htm. Sestavljamo jih sicer lahko tudi z urejevalniki besedil (na primer notepad++). Lažje je pa delo z oblikovalniki, ki omogočajo vpogled "WYSIWYG"(What You See Is What You Get), saj zna biti zapis v formatu HTML kar neprijazen. Omejimo se na prosto dostopne urejevalnike. Med lažjimi je Kompozer (danes že veteran). Za bolj resno delo bi lahko uporabili BlueGriffon.


Zaključek

Naj zaključimo, da je z urejevalniki besedil podobno kot z oblikovalniki. Obstaja jih cela vrsta, Nekateri so komercialni, drugi so prosto dostopni ali celo odprtokodni (primer Libbre Office). Nekateri so že poslovenjeni, drugi še ne. Pogled na ponudbo na Internetu nas lahko še bolj zbega. To, kar je dobro danes, morda jutri ne bo več. In podobno je z drugimi programi. Smiselno je, da ne begamo „s cveta na cvet”, ampak se vsaj za nekaj časa odločimo za določeno orodje. Dober kriterij je, da je to orodje, ki ga uporabljajo naši prijatelji in sodelavci. Tako si lahko tudi med seboj pomagamo.