Uvod
Preden govorimo o MIDI, moramo spoznati osnove glasbenih instrumentov.
|
|
Vsa glasbila tvorijo zvok pod nadzorom glasbenika. Glasbenik lahko sproži zvok morda s pritiskom na kakšno tipko ali s potegom loka po strunah godala. Govorimo o akciji, ki sproži zvok, recimo ji »Vklop tona«. Srečali jo bomo tudi pri MIDI (Note On). |
|
|
Večina glasbil tudi omogoča, da glasbenik kadarkoli zvok prekine. Tako lahko spusti tipko na klaviaturi ali ustavi lok na godalu. Tej akciji recimo »Izklop tona«. Srečali jo bomo tudi pri MIDI (Note Off). |
Seveda imajo glasbila različne tone (pitches). Tako ima akustični klavir 88 tipk oziroma 88 različnih tonov.
še nekaj je skupnega veliko glasbilom. Tone lahko tvorijo pri različni glasnosti. Pianist lahko tako pritisne na tipke z večjo ali manjšo močjo.
Glasbeniki si pogosto želijo, da bi krmilili elektronske instrumente na daljavo ali avtomatično Daljinsko upravljanje bi na primer bilo, če bi igrali na eno glasbilo in bi to glasbilo krmilili enega ali več drugih glasbil. Tako bi lahko združevali oziroma mešali zvoke iz več glasbil.
O avtomatskem krmiljenju pa govorimo, če bi glasbenik uporabljal neko napravo tako, da bi igrala, kot če bi igral nek drug glasbenik. Takim napravam pravimo Sekvencerji (Sequencer).
Tako si nekateri glasbeniki želijo »playback« tudi pri nastopih v živo, pa se ji zdi uporaba vnaprej posnetih trakov preveč omejujoča, nezanesljiva in premalo fleksibilna. Namesto vnaprej posnetih trakov si žele molj inteligentne naprave, kot je na primer računalnik.
želijo si daljinske ali avtomatske možnosti krmiljenja glasbil in da pri tem niso omejeni le na en tip glasbila. Tako so se leta 1983 proizvajalci glasbil dogovorili za standard MIDI, kar pomeni »Musical Instrument Digital Interface«.
Aparaturne povezave
Vidni konektorji MIDI za nek instrument so tipa ženski, 5-kontaktni »DIN Jack«. Seveda imamo ločene konektorje za vhodne MIDI signale (ki prihajajo iz nekega drugega instrumenta, ki pošilja MIDI signal) in izhodne MIDI signale (za instrument, ki take signale proizvaja.
|
|
|
Midi In |
Midi Out |
Posamezne inštrumente nato povežemo z MIDI kabli, ki imajo moške MIDI konektorje tako, kot za primer MIDI klaviature in računalnika z vmesnikom MIDI kaže spodnja slika. Nekateri instrumenti imajo še tretji MIDI konektor, označen s »Thru« Tudi ta konektor lahko navezujemo na vhodni MIDI konektor nekega drugega glasbila.
|
||
|
|
|
MIDI obvestila
MIDI ni le način povezovanja aparatur. Ta standard vsebuje tudi obširno množico »glasbenih ukazov«, s katerimi elektronski instrumenti krmilijo eden drugega. MIDI ukaz je sestavljen iz nekaj (običajno 2 do 3) »podatkovnih bajtov«. Ti podatkovni bajti so v bistvu skupine števil, ki tvorijo obvestilo. Imamo različna MIDI obvestila, vsakood njih je povezano s specifično glasbeno akcijo. Tako ena skupina števil pomeni, da naj instrument tvori zvok (torej to ustreza prej omenjenem obvestilu »Vklop tona«. Druga kombinacija pa pove, da naj instrument preneha tvoriti ton. Spomnimo se, da ima klavir 88 not. MIDI instrumenti jih imajo lahko do 128 različnih not.
Veliko elektronskih instrumentov se ne le odziva na sprejemana MIDI obvestila temveč jih tudi sama tvori medtem, ko tako glasbilo uporabljamo. Taka obvestila seveda posreduje preko izhodnih MIDI konektorjev.
| Glasbenik pritisne in drži tipko C na klaviaturi. Čujemo ton, hkrati pa je prišlo do posredovanja MIDI obvestila »Vklop tona«. To obvestilo sestavljajo 3 števila. |
|||||
| Ko tipko C spustimo, glasbilo neha predvajati to noto in hkrati posreduje na izhodni konektor novo MIDI obvestilo. To ustreza obvestilu »Izklop note«. Vidimo, da se eno od treh števil razlikuje |
|
Če bi bil izhodni MIDI konektor tega glasbila povezan z vhodnim MIDI konektorjem nekega drugega instrumenta, bi ta »slišal« naša obvestila in sočasno igral enako, kot smo to delali na prvem instrumentu. | |||||||||||||||
Vendar je MIDI še precej več kot le vklapljanje in izklapljanje tonov. Obvestil je še precej več. Tako imamo obvestilo, da naj instrument – sprejemnik dvigne višino (pitch). Drugo obvestilo pove, da naj sprejemnik dvigne ali spusti »sustain« pedal. Tretje pove, za koliko naj sprejemnik poveča ali zmanjša glasnost. S primernimi ukazi zahtevamo, da sprejemni instrument zamenja svoj tip glasbila (na primer iz organa v kitaro ipd).
Tudi taki ukazi se tvorijo in poswredujejo avtomatično, ko glasbenik igra na svoj instrument (ki oddaja MIDI ukaze
Povezovanje MIDI kanalov
Z MIDI kabli lahko povežemo drugi instrument na tretjega preko MIDI THRU konektorja na drugem instrumentu. Tako bo drugi instrument posredoval prejemane ukaze na tretji instrument in vsi trije bodo soglasno igrali. V tak o verigo lahko navežemo še četrti, peti, šesti,... instrument..
|
144 60 64 |
|
144 60 64 |
||||
|
|
||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
Vendar ni nujno, da verižno povezani instrumenti igrajo enoglasno. Vsak lahko igra svojo glasbeni del, čeprav potujejo MIDI obvestilaskazi vsak instrument. Imamo namreč 16 MIDI kanalov. Tako lahko obvestilo za noto C pošljemo po kanalu 1 ali 2 ipd.
Kako to storimo: Glasbenik nastavi svojo klaviaturo, da bo pošiljala na določen MIDI kanal in nato igra. Za primer note C in ustrezne izbire kanala bi tako tvorili naslednje zporedje
Kanal |
MIDI obvestilo |
1 |
144 60 64 |
2 |
145 60 64 |
Prav tako lahko večina MIDI instrumentov izbere, katere kanale sprejema in katere ignorira. Po drugi strani vsak MIDI instrument tvori MIDI obvestila le na enem, izbranem kanalu.
Prednosti MIDI
MIDI nudi dve glavni prednosti: podatke lahko preprosto urejamo in z njimi rokujemo. Poleg tega so tvorjene datoteke relativno majhne.
Ker je MIDI digitalen signal, lahko zelo enostavno povežemo elektronske instrumente z računalniki. MIDI obvestila lahko nato pomnimo na disku. S primernimi programi lahko pomnjeno glasbo predvajamo po različnih MIDI kanalih in pri tem ohranjamo nadzor nad posameznimi posnetimi akcijami. Seveda pa je tak standard primeren le za elektronske instrumente in računalniške programe.