Kaj je umetna inteligenca?


Umetna inteligenca je:

V jedru umetne inteligence je računalniška znanost, ki želi v strojih oponašati človeško inteligenco. Kaj pa povzroči inteligenco stroja? Mnogo sistemov umentne inteligence (v nadaljevanju UI) uporablja algoritme strojnega učenja in globokega učenja.Poznamo več nivojev umente inteligence.

Nivoji umetne inteligence

Umetno inteligenco lahko razdelimo na tri glavne nivoje:

    Ožja umetna inteligenca

    Pravimo ji tudi šibka umetna inteligenca. Je ciljno usmerjena in načrtovana za izvajanje posameznih nalog. Tako stroji izgledajo inteligentni, vendar delujejo pod nekaterimi omejitvami. Ne oponašajo človeške inteligence, pač pa simulirajo človeško obnašanje na osnovi določenih parametrov. Za izvajanje nalog uporabljajo naravni jezik. To je jasno v tehnologijah, kot so klepetalni roboti (chatbots) in sistemi za razpoznavo govora. Z uporabo globokega učenja lahko izkušnjo uporabnika s tako aplikacijo bolj prilagodimo. Tako na primer virtualni asistenti pomnijo naše podatke in bo naša bodoča uporabniška izkušnja boljša.

    Primeri ožje oziroma šibke UI:

    Splošna umetna inteligenca

    Pravimo ji tudi močna ali globoka umetna inteligenca. Tu govorimo so koncepti, s pomočjo katerega lahko stroji posnemajo človeško inteligenco, hkrati pa kažejo sposobnost uporabe svoje inteligence za reševanje problemov. Znanstveniki te ravni inteligence še niso mogli doseči. Pred doseganjem te ravni inteligence je treba opraviti pomembne raziskave. Znanstveniki bi morali najti način, kako se lahko stroji s programiranjem množice kognitivnih sposobnosti zavedajo . Nekaj ​​lastnosti globoke umetne inteligence je:

    Umetna super inteligenca

    Zanekrat je to le hipotetični pojem. To bi bil nivo, ko bi stroj prekosil človeške zmožnosti in sezavedal samega sebe. Kaj takega zasledimo le v kakšnih filmih. Stroji (roboti) naj bi bili sposobni tudiu čustev in bi bili bolj uspešni od človeka tudi v umetnosti, znanosti, športu itd. 


    Uporaba umetne inteligence

    Umetno inteligenco zasledimo na različnih področjih, od igric do zdravstva.Med najboljšimi aplikacijami umetne inteligence omenimo:

    Googlove napovedi v Google Maps
    Aplikacije za deljeno sopotništvo v vozilu
    Avtopiloti v komercialnih poletih
    Filtri neželene elektronske pošte
    Priporočila pri iskanju
    Razpoznavanje obrazov
    Predelava glasu v besedila
    Pametni osebni pomočniki (Siri, Alexa)
    Zaščita in preprečevanje pred goljufijami



    Tehnike umetne inteligence

    Strojno učenje

    To je metoda, pri kateri računalnik ni eksplicitno programiran za določeno nalogo. Namesto tega se avtomatsko uči iz izkušenj. Podmnožica strojnega učenja je globoko učenje, za napovedno analizo ki temelji na nevronskih mrežah.

    Poznamo več vrst strojnega učenja, kot so nadzorovano učenje, nenadzorovano učenje in vzpodbujevano učenje.

    Pri nadzorovanem učenju algoritem sistema ugotovi funkcijo  iz množice učnih podatkov, ki jih predstavljajo pari vhodne vrednosti in želenega izhoda (etikete, v katero skupino tak par sodi). Pri tem želene izhodne vrednosti določa človek - učitelj. Kasneje pa lahko sistem v skladu s temi etiketami klasificira  neznane podatke. 

    Pri nenadzorovanem učenju algoritem razdeli dane vhodne podatke po svojih kriterijih v več kategorij. Število kategorij in njihove značilnosti izlušči sam algoritem iz vhodnih podatkov. Tako dobimo roje podatkov Človek mu pri tem ne pomaga. Temu postopku pravimo rojenje.

    Vzpodbujevalno učenje se od nadzorovanega razlikuje po tem, da nimamo parov vhod/izhod, pačpa iščemo najbolj primerno akcijo. Tudi ne iščemo optimalnih akcij takoimenovanega agenta. Cilj takega učenja je najti ravnovesje med raziskovanjem neznanega teritorija in upoštevanjem trenutnega znanja.



    Obdelava naravnega jezika

    Računalniki naj bi bili  sprogramirani za obdelavo naravnih jezikov.S pomočjo strojnega učenja naj bi razumeli pomen človeškega jezika. Stroj mora zajeti avdio človeškega govora. Sledi pretvorba zvočnega posnetka v tekst. Če je potrebno zaradi odgovora ljudem, sledi pretvorba besedila v zvočni zapis. Taka obdelava pride v poštev pri klicnih centrih, pa tudi pri prevajalnikih, kot je na primer Google Translate.Obdelava naravnega jezika je težavna.

    .

    Avtomatizacija in robotika

    Avtomatizacija robotskih procesov naj bi omogočala programiranje ponavljajočih se procesov in njihovo prilagajanje morebitnim spremenjenim pogojem.


    Računalniški vid

    Uporaba računalniškega vida pride v poštev pri identifikaciji podpisa oziroma drugih osebnih podatkov, , razpoznavanju vzorcev, pri analizi medicinskih posnetkov ipd.

    Stroji lahko zajemajo vizualne podatke iz kamer in jih analizirajo. Pomembna vidika pri taki obdelavi digitaliziranih signalov sta občutljivost oziroma sposobnost zaznavanja signalov  s slabo ločljivostjo in območje, v katerem mora stroj razočevati predmete.



    Prednosti in slabosti umetne inteligence

    Prednosti
    Slabosti
    Zmanjševanje človeških napak
    Na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu
    Pomoč pri ponavljajočih se nalogah
    Digitalna podpora
    Hitrejše odločitve
    Razumske odločitve (brez emocij)
    Povečana varnost
    Učinkovita komunikacija (avtomatski prevodi brez posredovanja prevajalcev)



    Visoki stroški
    Pomanjkanje usposobljenih strokovnjakov
    Pomanjkanje praktičnih izdelkov
    Pomanjkanje standardov pri razvoju programske opreme
     Možnost zlorabe
    Visoka odvisnost od strojev
    Še vedno je potreben nadzor


    Demonstracije Umetne inteligence

    https://aidemos.microsoft.com/