Družbeni vidik informatike

Kaj se bomo v tem poglavju naučili?

Vplivi razvoja informacijske tehnologije ljudi in na družbo so v glavnem ugodni, včasih pa ni "vse zlato kar se sveti". Poskušali bomo nakazati glavne točke pozitivnih in negativnih učinkov informacijske tehnologije. In katera znanja bomo potrebovali v poklicih prihodnosti?

Uvod

Kadar govorimo o informacijski tehnologiji, ne smemo poleg njenega razvoja pozabiti tudi na njen vpliv na družbo in na ljudi. Rekli smo že, da se je informatika vtkala v vse pore družbe, s tem pa povzročila tudi spremembe dogajanja in obnašanja v njej. Vplivi informacijske tehnologije na družbo so v glavnem ugodni, lahko pa skrivajo tudi "pasti".

V splošnem razlikujemo med funkcionalnim, družbenim in osebnim delovanjem informacijske tehnologije na posameznika in družbo.


Funkcionalno delovanje

funkcionalno_delovanje

Funkcionalno delovanje informacijske tehnologije si moremo predstavljati kot ogromno računalniško skladiče zapisanega znanja, kjer vsakdo lahko pride do zapisanega znanja nekoga drugega, v zameno pa tja odloži (zapiše) svoje znanje. To omogoča predvsem strokovnjakom, da izmenjujejo svoje izkušnje in spoznanja, pri tem prihranijo tudi čas in sredstva, ki bi jih porabili, za izvajanje raziskav, ki jih je nekdo že opravil.

Na samem začetku je ideja funkcionalnega delovanja pripadla akademikom in znanstvenikom, ki so s tako bazo podatkov tudi odgovorno ravnali. Dandanašnji pa se je dostopnost do takšnih skladišč znanja tako povečala, da je praktično nemogoče zagotoviti pravilnost vsega zapisanega. Zato je od spretnosti in sposobnosti vsakega iskalca znanja odvisno, v kolikšni meri zna "ločiti" zrno od plevela.

Družbeno delovanje

druzbeno_delovanje

Z razmahom transportnih in telekomunikacijskih povezav so meje med državami (ljudmi) postale veliko nižje in manj vidne.
Globalizacija (internacionalizacija gospodarskih subjektov in računalniško izmenjevanje podatkov ter znanjem, kot vitalnim ekonomskim faktorjem), je omogočila, da so lahko velika podjetja preselila svoje proizvodne procese na manj razvita področja, kjer je cenejša delovna sila, si s tem zmanjšala stroške proizvodnje za svoje izdelke, hkrati pa so si seveda povečala profit. Kar dviguje ceno izdelkom, je torej znanje, ki je vloženo v njegovo izdelavo. Le-to pa ostaja v deželah, kjer so sedeži podjetja. Brez učinkovitega informacijskega sistema takšno upravljanje in vodenje ni možno.

Ker zna računalniško vodeni stroj bolje in natančneje izvesti skoraj vsako enostavno opravilo (nikoli ne zamuja v službo, ni nikoli bolan, žalosten ali utrujen, se ne zmoti ...), se je napačno uveljavilo prepričanje. da bodo stroji nadomestili človeško delovno silo in povzročili strašno brezposelnost. To se seveda ni zgodilo, saj je s temi stroji potrebni upravljti, treba jih je sprogramirati, popravljati, obnavljati...skratka kopica drugih del, za izvajanje katerih pa je seveda potrebni imeti več znanja, kot ga je bilo potrebnega za izvajanje operacije, ki jo je nadomestil stroj.

Poklici prihodnosti in nova znanja

Obseg avtomatizacije in napredovanja AI v zadnjih letih je povzročil paniko zaradi hitro spreminjajoče se delovne sile. Nekateri industrijski strokovnjaki in ustanovitelji »startupov« so optimistični glede novih delovnih mest, ki bodo ustvarjena, kar bo omogočilo manj ljudem, da naredijo dolgočasno, umazano ali nevarno delo. Kakšna bodo prihodnja delovna mesta? Z velikimi korporacijami, kot so Google, Amazon, Apple in Intel, so se prizadevanja za uvajanje umetne inteligence podvojila, vrhunski zaposleni pa so se preselili v konkurenčna podjetja ali »startupe«. Povpraševanje bo še naprej raslo, saj bo umetna inteligenca vključena v vsako panogo. Toda delovna mesta v industrijskih panogah, ki vključujejo kompleksne človeške interakcije in visoko čustveno inteligenco, kot so zdravstveno varstvo in izobraževanje, bodo najmanj dovzetna za avtomatizacijo.


Najbolj in najmanj ogroženi poklici

So poklici, ki so najbolj ogroženi. Tveganje avtomatizacije je največje v predvidljivih delovnih okoljih v industriji z nižjimi predpisi. To se je že zgodilo v predelovalnih dejavnostih, zdaj pa je ogroženih na milijone delovnih mest v restavracijah, vlogah za hišniške storitve in skladiščih.

Tveganje avtomatizacije je manjše v nestrukturiranih ali nepredvidljivih delovnih okoljih, pa tudi v panogah, ki vključujejo visok regulativni nadzor.

Zamisel o enotni, dolgotrajni karieri postaja stvar preteklosti

Tradicionalno ima kariera tri komponente: Predstavlja naše znanje, naš poklic in našo identiteto. Določa, kdo smo in kaj počnemo. Ta oblika samo-identitete povzroči, da je spreminjanje kariere zastrašujoče težko: Kaj če zamenjamo kariero in ne uspeva? Kdo smo potem?

Kariera je nekaj, kar se gradi skozi čas in traja. Daje nam priložnost, da napredujemo, napredujemo in nenehno smo ponosni. Ko se od nas zahteva, da spremenimo svojo kariero ali pot, kaj se zgodi z vsem, kar smo se naučili? Ali bomo vse vrgli stran? Ali ga lahko prenesemo naprej?

Surfanje od vala do vala

Eden od načinov za razmišljanje o karieri danes je, da nase gledamo kot na »surferja«: zgodaj ujamemo dober val. Ko pademo z grebena, moramo iskati naslednji val. Številne tehnične veščine so zelo zahtevne, vendar se njihova vrednost zmanjšuje, saj več ljudi pridobiva znanje v teh veščinah. Grafični oblikovalci so na primer veliko manj dragoceni kot takrat, ko je bil internet izumljen: strokovnjaki lahko še vedno zaslužijo dobro življenje, vendar organizacije potrebujejo veliko manj strokovnjakov, saj smo v nekem smislu vsi postali oblikovalci.

Na nekaterih nastajajočih področjih je seveda veliko povpraševanje po strokovnem znanju in temu sorazmerno nagrajevanje. Organizacije potrebujejo strokovnjake, ki problematiko masovnih podatkov, pa tudi strokovnjake na vročih področjih, kot je kibernetska varnost. Toda v prihodnjih letih, ko bo ponudba strokovnega znanja na teh področjih zrasla, se bo pozornost verjetno preusmerila drugam. Strokovnjaki se morajo torej odločiti za "surfanje" do naslednjega vala, razen če se zadovoljijo s poklicnim stagniranjem.

Vrednost mehkih veščin: od STEM do STEAM

Velika podjetja še vedno potrebujejo nešteto tehničnih in strokovnih talentov. Veščine v matematiki, statistiki, vodenju projektov in logičnem razmišljanju so zdaj predpogoji za večino delovnih mest (tudi tistih v trženju, financah itd.). In problem: Takšno tehnično strokovno znanje lahko kmalu prenesejo na zunanje izvajalce ali avtomatizirajo. Pojavljajo se nove vloge, o katerih še nihče ni sanjal. Že tisoče ljudi dela kot "robotski trenerji", ko analizirajo, kaj počnejo avtonomni avtomobili in delajo, da bi jih naredili pametnejše. Lahko rečemo, da bo vsakdo, ki nima osnovnega znanja o znanosti, tehnologiji, inženirstvu in matematiki (govorimo o STEM: Science, Technology, Engineering, Mathematics)težko našel dobro plačano delovno mesto. Vodje, mentorji in kadrovske ekipe bi morali te spremembe upoštevati in omogočiti izobraževanje in usposabljanje vsem v podjetju. Vendar STEM ne pripoveduje celotne zgodbe o veščinah v 21. stoletju. Naloge, ki temeljijo na matematiki, znanosti in inženirstvu, so ranljive za avtomatizacijo, zato jih je treba dopolniti z mehkimi veščinami in drugimi močmi. V 19. stoletju so bili današnji strojniki in kovinarji v podobni vlogi kot današnji računalniški strokovnjaki; Ker je avtomatizirana proizvodnja rasla in so izumljali zmogljivejše stroje, so potrebovali strokovnjake, ki so razvijali, upravljali in popravljali stroje.

V osedmeseditih in devetdesetih letih 20. stoletja smo opazovali, kako je take poklice preplavljala računalniško podprta oprema. In če se danes spoznamo na statistiko in matematiko, se bomo dobro znašli v načrtovanju, analizi in interpretaciji podatkov, saj programska oprema izvaja številne izračune.

Medtem ko je ključna potreba po tehničnih spretnostih še vedno močna, je na trg dela vstopila še ena tema: potreba po ljudeh z veščinami komunikacije, interpretacije, oblikovanja in sintetičnega razmišljanja. Na nek način lahko o njih razmišljamo kot o umetnosti, torej o razvoju izobraževanja od STEM do STEAM.

Kaj naj bi bila umetnost v STEM? Za delovna mesta v prihodnosti značilna vedno večja uporaba tehnologije, prevzemanje napotkov, zahteva po socialnih veščinah, ki dopolnjujejo več tehničnih sposobnosti. Razmislite o službi prodajalca, bančne blagajne, medicinske sestre ali skrbnika ali vodje podjetja - vse zaposlitve, ki zahtevajo delo, ki temelji na empatiji, socialnih veščinah, komunikaciji in sintetičnem razmišljanju. Ko jezen kupec pride do okenca, program z umetno inteligenco nima orodij, da bi zaznal najboljši način za ocenjevanje in ublažitev situacije, toda dobro usposobljen, čustven pripovedovalec lahko - in to je tisto, kar jo naredi banki neprecenljivo.


Osebno delovanje

Za informacijsko družbo so značilne hitre spremembe, ki zahtevajo bliskovito prilagajanje in takšnega tempa marsikdo ne zmore. Zato niso redki, ki se začnejo zapirati sami vase, zgubljajo samozavest in le stežka navezujejo kvalitetne medsebojne odnose. Zbližanja z "istomislečimi" preko računalniškega omrežja so zato za takšne posameznike rešilna bilka. V razvijanju čistega odnosa tako naletijo na sorodno dušo, ki ji ni potrebno razlagati o svojih neuspehih, ker za njun odnos veljajo drugačni kriteriji. Preprosto izpostavimo stvari, na katere smo lahko ponosni , ker zunanji kriteriji uspešnosti (videz, izobrazba, finančni položaj,...) niso pomembni, do fizičnega kontakta med takšnimi osebami pa pride samo izjemoma.
Tak čisti odnos pomaga posamezniku, da zopet najde svoje ravnovesje, poveča svojo samopodobo in se nasploh bolje počuti. Če mu prijateljevanje ne ustreza več, ga lahko neboleče prekine, sogovornika se fizično ne poznata.



Težave nastanejo, kadar nas zanese v začarani krog izmišljanj in poudarjanj lastnosti, ki nam niso lastne, si pa zelo želimo, da bi nam bile in se pravzaprav zanemo izgubljati v svojih lažeh in se še bolj boleče zavedati svojih pomanjkljivosti. Neredko take osebe izgubljajo občutek za realnost in se v tem virtualenm (navideznem) odnosu začnejo izgubljati. Zato uporabi informacijske tehnologije v ta namen pripisujemo negativen pomen.