Izhajamo iz učnega načrta. V njem je opredeljeno, katere elemente pisne predstavitve informacije je potrebno obravnavati.
Naloga naj bo razdeljena na uvod, jedro in zaključek.
Uvod naj bo kratek. V njem naj dijaki nakažejo, o čem bodo pisali, kako globoko se nameravajo pri tem spustiti. navedejo naj okoliščine, ki so jih pripravile k izbrani temi, in čustva, ki jih ob tem navdajajo. Oblikujejo naj ga drugače od drugega besedila (vrsta, oblika, barva pisave ipd.). Uvod naj v bralcu zbudi zanimanje in ga hitro pripelje k jedru.
V jedru opisujejo dijaki izbrano temo, zato je najbolj obsežen del naloge. Ker v njem zmeraj obravnavamo več zaključenih motivov, ga razdelimo v odstavke. Več smiselno povezanih odstavkov združimo v poglavje. Vsako poglavje ima naslov, če je obsežno, pa tudi enega ali več podnaslovov.
Ko izbrano temo zaokrožimo in bi se v nadaljevanju morali le ponavljati ali sporočati nebistvene podatke, besedilo končamo z zaključkom. V njem povzamemo rezultat naloge, opišemo njeno uporabnost, lahko se primerjalno ozremo na uvod in razmislimo o nadaljnjih korakih.
Celotno besedilo naj ima okoli 3.000 besed. Ne govorimo torej o straneh, ampak o čistem besedilu. Navedeni obseg lahko pri posameznih dijakih seveda odstopa, vendar se moramo v takem primeru sporazumeti z dijakom, kje je vzrok za krajše oziroma daljše besedilo.
Besedilo naloge seveda ne nastane v celoti v naših glavah. Navadno temelji na izhodiščih, ki smo jih nekje pobrali, z daljšimi ali krajšimi navedki drugih avtorjev pa podkrepimo ali utemeljimo svoje razpravljanje.
Pri snovanju naloge naj dijak uporablja različne medije �knjiga, časopis, zgoščenka, internet itn.) in naslove. Uporabi naj vsaj dva različna medija in v vsakem vsaj dva naslova. Najmanj en vir mora biti v tujem jeziku.
Naslovnica je prvi stik z bralcem, zato mora biti oblikovana privlačno, zanimivo in pokazati bistveno. Na naslovnici mora biti:
Dijaki najprej napišejo besedilo naloge, nato ga oblikujejo. Oblikovanje naj poteka od splošnega k podrobnejšemu. Naloga naj vsebuje:
In naj bo oblikovano vsaj:
Ocenjevanje pri projektnem učnem deluje zahtevno in od govorno, vendar ne nemogoče. Zmeraj imejmo v mislih da ne ocenjujemo učenca, ampak tisto, kar je naredil, kako je naredil in koliko truda je v to vložil. Paziti moramo, da njihovih prizadevanj ne podcenjujemo in ne postavimo previsok kriterij, saj v tem primeru dijaki in dijakinje zelo hitro izgubijo voljo in interes. Podoben učinek pa dosežemo tudi, če jim podeljujemo nerazumno visoke ocene.
V ocenjevanje vedno pritegnimo tudi dijake in dijakinje. Vprašajmo jih o njihovem mnenju. Tako krepimo njihovo samokritičnost.
Za slabše naloge ne rečemo, da so slabe, ampak da bi lahko bile boljše. Knjige in časopisi so žal natisnjeni brez pripomb in dopolnitev, ki so bile izvedene med njihovim nastajanjem. Zato zbujajo občutek, da so nastali povsem brez napak in popravljanja, kar seveda ni res. Kdor dela, se tudi moti. Pomembno je, da se zavemo napak in jih skušamo odpraviti.
Ocenjevanje poteka pisno in ustno.
Pri ustnem ocenjevanju vrednotimo uporabo znanja in razumevanje osnovnih zakonitosti informatike ter uspešnost vrednotenja in razlaganja uporabljenih postopkov pri izdelavi naloge. To ocenjevanje izpeljemo s pogovorom neposredno med izdelavo naloge.
Sestavini pisne ocene sta:
Dijak, ki je zadostil zahtevam za izdelavo, oblikovanje predstavitev naloge. ne more biti ocenjen negativno.
Pri kakovosti naloge ocenjujemo izvirnost in aktualnost izbranega problema, razumljivost In jasnost opredelitve problema in prikazanih rešitev, pestrost uporabljenih virov in medijev, kakovost in aktualnost pridobljenih podatkov, organiziranost naloge v skladu z zahtevami, širino predstavljene informacije, bogastvo in ustreznost besedišča, tehnično in oblikovno dovršenost izdelka ter napor, ki je bil potreben za njegovo izdelavo
Takšno ocenjevanje je lahko zelo subjektivno, zato že na začetku postavimo jasna merila in jih ustrezno otežimo. Kljub temu pa se v praksi pogosto dogaja, da se ocenjevalec osredotoči na nek kriterij, druge pa nenamerno prezre. Temu se ognemo z uporabo različnih metodologij, mi pa smo pripravili predlog, ki upošteva osem prej navedenih meril.
Ocenjujemo izvirnost in aktualnost izbrane teme ter zahtevnost izbranega problema.
1 |
||
doseženi nivo |
faktor |
točk |
Ocenjujemo razumljivost in jasnost opredelitve problema in načrtovanja dela.
2 |
||
doseženi nivo |
faktor |
točk |
Ocenjujemo pestrost uporabljenih virov in medijev ter kakovost in ustreznost pridobljenih podatkov glede na izbrano področje projekta.
2 |
||
doseženi nivo |
faktor |
točk |
Ocenjujemo organiziranost projektne naloge v skladu z zahtevami, povezanost zunanje in notranje zgradbe, zanimivost in izvirnost obravnave.
3 |
||
doseženi nivo |
faktor |
točk |
Ocenjujemo stopnjo razumevanja in širino predstavljene informacije.Predstavitev informacije je preprosta. Veliko je ponavljanja in očitnih dejstev.
2 |
||
doseženi nivo |
faktor |
točk |
Ocenjujemo bogastvo besedišča in ustreznost terminologije, jedrnatost, natančnost in jasnost izražanja.
2 |
||
doseženi nivo |
faktor |
točk |
Ocenjujemo tehnično in oblikovno dovršenost naloge.
3 |
||
doseženi nivo |
faktor |
točk |
Ocenjujemo čas in napor, ki je bil potreben za izdelavo projekta.
1 |
||
doseženi nivo |
faktor |
točk |
Končno oceno kakovosti naloge dobimo tako, da nalogo po vsakem kriteriju razvrstimo v ustrezen nivo (1., 2. ali 3.). Nato številko nivoja pomnožimo s faktorjem in dobimo število točk. Na koncu točke seštejemo in seštevek delimo z osem.
8 |
||
vsota točk |
količnik |
ocena |
Metodologija je Izpeljana tako, da nalogo, ki seje po vseh merilih uvrstila na prvi nivo, ocenimo z oceno zadostno (2).
Pri uspešnosti predstavitve ocenjujemo prepričljivost in samostojnost dijaka, pri čemer le-ta:
Ocenjevanje uspešnosti predstavitve je lahko še bolj subjektivno kot ocenjevanje kakovosti naloge, zato moramo upoštevati določena merila. Ta so lahko zelo različna, mi predlagamo štiri:
Ocenjujemo poster oziroma plakat in elektronsko predstavitev, ki spremlja predstavitev
2 |
||
doseženi nivo |
faktor |
točk |
Ocenjujemo organizacijo predstavitve in izrabo časa.
3 |
||
doseženi nivo |
faktor |
točk |
Ocenjujemo pestrost in primernost uporabljenih pripomočkov.
2 |
||
doseženi nivo |
faktor |
točk |
Ocenjujemo bogastvo strokovnega besedišča in dinamičnost govora.
3 |
||
doseženi nivo |
faktor |
točk |
Tudi tu dobimo končno oceno tako, da razvrstimo izvedeno predstavitev po vsakem kriteriju v ustrezen nivo (1., 2. ali 3.). Nato številko nivoja pomnožimo s faktorjem in dobimo število točk. Na koncu točke seštejemo in seštevek delimo s pet.
5 |
||
vsota točk |
količnik |
ocena |
Metodologija je izpeljana tako, da se predstavitev, ki se je po vseh merilih uvrstila na prvi nivo, ocenimo z oceno zadostno (2).
(c) 2004 Renato LUKAČ