1.      Uvod........................................................................................................................................................................... 2

2.      Okna 98..................................................................................................................................................................... 3

2.1        Delo z meniji, ukazi in pogovornimi okni................................................................................. 5

2.2        Kaskadni meniji....................................................................................................................................... 6

2.3        Padajoči meniji......................................................................................................................................... 6

2.4        Priročni meniji........................................................................................................................................... 7

2.5        Vrste ukazov............................................................................................................................................. 7

2.6        OKNA 98 in njihova okna..................................................................................................................... 8

2.7        Aktivna in neaktivna okna............................................................................................................. 8

2.8        Program Slikar........................................................................................................................................ 9

2.9        Raziskovalec........................................................................................................................................... 10

3.      Izgled okna Word......................................................................................................................................... 11

3.1        Naslovna vrstica................................................................................................................................. 12

3.2        Vrstica z meniji...................................................................................................................................... 13

3.3        Vrstice z ikonami.................................................................................................................................. 13

3.4        Vrstica z merilom................................................................................................................................ 15

3.5        Statusna vrstica................................................................................................................................. 15

4.      Vnos besedila................................................................................................................................................... 16

4.1        Osnovna pravila pri pisanju v Word-u.................................................................................... 16

4.2        Premikanje po besedilu v datoteki............................................................................................ 16

5.      Označevanje besedila................................................................................................................................ 17

5.1        Označevanje besedila s pomočjo tipkovnice...................................................................... 17

5.2        Označevanje besedila z miško..................................................................................................... 17

6.      Popravljanje besedila in delo z bloki.......................................................................................... 18

6.1        Delo z bloki............................................................................................................................................... 18

6.2        Iskanje določenega besedila........................................................................................................ 18

6.3        Iskanje in zamenjava določenega besedila....................................................................... 20

6.4        Velike in male črke.............................................................................................................................. 20

6.5        Spreminjanje pisave............................................................................................................................. 20

7.      Določanje oblike in izgleda strani................................................................................................. 21

7.1        Nastavitev odmika besedila......................................................................................................... 22

7.2        Nastavitev velikosti papirja in usmerjenost za tiskanje......................................... 22

7.3        Vir papirja.................................................................................................................................................. 23

7.4        Postavitev................................................................................................................................................. 23

8.      Izpis besedila na tiskalnik...................................................................................................................... 24

9.      Orodja za oblikovanje besedila....................................................................................................... 25

9.1        Tabulatorji.............................................................................................................................................. 25

9.2        Številčenje in označevanje seznamov.................................................................................... 26

9.3        Obrobe in senčenje................................................................................................................................ 26

9.4        Številčenje strani................................................................................................................................ 27

9.5        Glava in noga.......................................................................................................................................... 27

9.6        Stolpci.......................................................................................................................................................... 28

9.7        Vstavljanje znakov............................................................................................................................ 29

9.8        Tabele........................................................................................................................................................... 30

9.9 Senčenje in obobe............................................................................................................................................. 31

1.1.        Deljenje besed.......................................................................................................................................... 31

1.2.        Razvrščanje............................................................................................................................................. 32

1.3.        Matematične enačbe......................................................................................................................... 33

1.4.        Glava in noga besedila................................................ Napaka! Zaznamek ni definiran.

10.        Vstavljanje slike.................................................................................................................................... 36

 ,
Uvod

 

Okna 98 so najbolj razširjen operacijski sistem za osebne računalnike. Pri nas je dobil še posebno veljavo, saj je prvi operacijski sistem v slovenščini. Je zelo enostaven za delo, pa tudi dokaj učinkovit. Izkušenejši programerji sicer rajši sežejo po angleški različici tega operacijskega sistema.

 

Microsoft Word je eden najbolj razširjenih urejevalnikov besedil. Najbolj se je verjetno uveljavil zaradi tega, ker je bil eden prvih urejevalnikov, ki je prikazal ureditev na ekranu točno tako, kot je tudi na papirju. Ob tem pa seveda omogoča tako kot večina drugih urejevalnikov tudi urejanje matematičnih enačb, risanje enostavnejših slik, vključevanje slik iz drugih programov, oblikovanje tabel in grafov, povezovanje z bazami podatkov, itd.

 

Word omogoča zelo veliko različnih možnosti, toda kljub temu je zelo enostaven za uporabo, tako da ga tudi začetniki z lahkoto osvojijo. Predvsem pa je pomembno, da čim več vadimo, saj se s tem največ naučimo in utrdimo pridobljeno znanje.

 

Dosti uspeha in veselja pri učenju in uporabi Oken 98 in Worda.

 

 


1.     Okna 98

 

Ko poženemo Okna 98 prvič, nas preseneti dokaj prazen zaslon, ki mu bomo rekli namizje. Na levi vidimo nekaj ikon (grafičnih podob), na dnu zaslona se vidi trak opravilne vrstice s tako opevanim gumbom  in sistemskim časom ter oznako aktivne tipkovnice. In to je že skoraj vse. Seveda človek ne spregleda miškinega kazalčka, ki kraljuje na širnem praznem področju zaslona.

 

 

 

ikone                 bližnjica                namizje               opravilna vrstica

 

Ikone. Grafično okolje Oken 98 je polno majhnih podob, ki jih imenujemo ikone. Njihov glavni namen je olajšanje našega dela. Je že tako, da v svetu različne podobe zamenjujejo besedilo in tudi moderna programska oprema temu razvoj sledi. Nekatere se nahajajo od inštalacije oken dalje, spet druge lahko ustvarimo pozneje. Ikone lahko premikamo, jih brišemo ali preimenujemo. Skratka, pri delu z njimi nam ni nikoli dolgčas.

 

S klikom na gumb  največkrat začenjamo potepanje po Oknih 98.

 

Bližnjica. Primer ikone, ki nam predstavlja bližnjico do nekega elementa. V našem primeru je to tiskalnik.

 

Namizje. Ponavadi je nevidno. Ko bomo skrčili vsa odprta okna v ikone, pa bomo lahko videli njegovo veliko površino.

 

Miškin kazalček. Če želimo, mu lahko spremenimo obliko. V Oknih 98 bo ta puščica naša najbolj pogosta spremljevalka.

 

Opravilna vrstica. V njej bomo najpogosteje videli gumbe aktivnih programov.

Tudi v desnem delu opravilne vrstice lahko najdemo zanimive informacije, na primer datum ter oznako trenutno aktivne tipkovnice...

 

Vendar nam postane kmalu jasno, da je to le zelo majhen vrh velike ledene gore. Že prejšnje različice Oken so bile v primerjavi z DOS-ovim okoljem zelo razvejene in se je začetnik v njih neredko izgubil. Okna 98 pa so še veliko obsežnejša. Združujejo namreč funkcije operacijskega sistema (do sedaj MS-DOS), grafičnega okolja (Windows 3.x) in še marsikaj drugega. In kaj sedaj!

 

 

Priročni meni. Če z desnim miškinim gumbom kliknemo v Okna 98 kateri koli element se nam bo odprl priročni meni. V njem so zbrani najbolj pogosti ukazi, ki jih lahko porabljamo nad izbranim elementom.

S padajočimi meniji se bomo še srečevali, saj nam pridejo s svojimi izbranimi ukazi (odvisno od elementa, v katerem smo izvedli desni klik) marsikdaj zelo prav.

 

 

Možni zaključki dela v Oknih 98

 

Vsak začetek ima tudi svoj konec. Brez skrbi, ne mislim na konec knjige, temveč na konec dela z računalnikom. Ker okna 98 niso kakršen koli program, ampak so celo operacijski sistem, je tudi njihov zaključek drugačen od zaključka ostalih programov, v katerih bomo delali. Pred dokončnim zaključkom dela imamo namreč kar štiri možnosti.

 

*        Pripraviti računalnik na izklop. To možnost, ki je že predlagana, potrdimo takrat, ko želimo prenehati s kakršnim koli delom na računalniku. Po potrditvi bo računalnik še nekaj trenutkov »pospravljal za seboj«, potem pa bo najverjetneje prikazal sporočilo Zdaj lahko varno izklopite računalnik.

 

Dokler ne zagledamo sporočila Zdaj lahko varno izključite računalnik, računalnika ne izklapljamo, ker je to znak, da vsa opravila še niso končana.

Izjema so nekateri računalniki ki se izklopijo sami, in sporočila sploh ne prikažejo.

 

*          Znova zagnati računalnik. Po izbiri te možnosti in njeni potrditvi aktiviramo ponovni zagon računalnika. Tu se ponovno zaženejo Okna 98. Skratka, tako kot pri izklopu računalnika, le da tu ne pride do prekinitve električnega napajanja.

 

*          Znova zagnati računalnik v MS-DOS načinu dela. Če imamo na našem računalniku kakšne prazgodovinske programe, ki ne delajo v Oknih, bomo izbrali to možnost. Po potrditvi se izvede podobna akcija kot pri ponovnem zagonu, le da se nam na koncu prikaže črn zaslon s pozornikom in ukazno vrstico MS-DOS-a. V primeru da želimo iz MS-DOS načina dela priti v Okna 98, napišemo v ukazno vrstico WIN in pritisnemo Enter.

 

*        Končati vse programe in se prijaviti kot drug uporabnik. Okna 98 nam nudijo možnost, da jih uporabljajo različni uporabniki vsak na svoj način. Če se želimo odjaviti z računalnika in pustiti, da ga uporablja nekdo drug s svojimi nastavitvami, izberemo to možnost.

 

 

1.1     Delo z meniji, ukazi in pogovornimi okni

 

Kljub svoji moči in hitrosti je naš računalnik zelo nebogljen. Ne razume slovenskega jezika in ne more delati nič takega, kar mu ni od nekod ali nekoga ukazano. Skratka, prepuščen je na milost in nemilost našim zahtevam in svoji programski opremi. Seveda smo tudi omejeni. Od računalnika ne moremo zahtevati, da namesto nas pomije posodo ali izdela domačo nalogo. Kljub temu zna računalnik ogromno zanimivih opravil, le povedati mu je treba, katerega opravila iz obširnega seznama naj se loti.

 

Ti preprosti seznami zahtev oz. ukazov se imenujejo meniji. Ko v seznamu določimo želeno izbiro, okna prenesejo računalniku navodilo in izvajanje akcije se lahko prične. Po potrditvi izbire poznamo nekaj možnih scenarijev.

 

*        Izbira predstavlja ukaz ali ime programa. Po kliku na izbiro se aktivira zagon programa. Večina ukazov v kaskadnih menijih spada v to skupino.

 

*        Izbira nam odpre naslednji meni. Take izbire imajo na koncu črni trikotnik. Dovolj je, če na takšne izbire pokažemo.

 

*        Prikaže se pogovorno okno. Ko potrebuje rač. dodatne informacije za dokončno izvedbo ukaza, nas o tem povpraša preko pogovornega okna. Npr.: ko želimo shraniti dokument, želi računalnik informacijo o njegovem imenu, mestu shranjevanja itd.

 

*        Ne zgodi se ničesar. Programa, ki je povezan z ukazom, mogoče ni na disku ali pa ukaz v tem trenutku ni na voljo.

 

 

Poudarimo še enkrat! Sistemi menijev in pogovornih oken so pomemben način komuniciranja med uporabnikom in Okni 98. V nadaljevanju si oglejmo primere različnih vrst menijev.

 

 


 

1.2     Kaskadni meniji

 

Z njimi se bomo srečevali predvsem po zagonu oken. Kaskadni meniji namreč rastejo iz gumba , ki je največkrat začetni korak pri delu z Okni 98. Sploh je že začetni meni nekaj posebnega. Raste namreč od spodaj navzgor. S premikanjem miškinega kazalčka po izbirah se nam tam, kjer je na desni strani majhen trikotnik, odpre nov meni. Takrat lahko zopet pokažemo ali novo izbiro ali s klikom aktiviramo ukaz oz. program. Do želenega programa bomo največkrat prihajali preko kaskadnih menijev.

 

 

 

 

 

Če kaskadni meni izgine še preden smo izbrali želeno možnost smo najverjetneje prehitri. Poizkusimo še enkrat. Ko se na desni pojavi nov meni, počasi pomaknemo miškin kazalček proti desni. Ko smo v novem meniju nadaljujemo na isti način z izbiro novih kaskadnih menijev.

 

 

 

 

 

 

 

1.3     Padajoči meniji

 

S pomočjo kaskadnih menijev smo našli in aktivirali nek okenski program. Ko pa smo enkrat v programu, imamo opravka s padajočimi meniji. Ti se nahajajo znotraj vrstice z meniji in so bistvena značilnost vseh okenskih programov. Kadarkoli bomo želeli nekaj narediti s programom, bomo najprej poizkusili s pomočjo padajočih menijev. Moramo omeniti, da je včasih tudi tukaj določena izbira skrita v enem izmed kaskadnih menijev.

 

Nekateri meniji se pojavljajo v večini okenskih programov. Ti so Datoteka (File), Urejanje (Edit), Pogled (View) pa Pomoč (Help). V nadaljevanju jih bomo večkrat srečevali.

 

Aktiviranje padajočih menijev in ukazov znotraj njih

 

Mogoče kdo še vedno bolj zaupa tipkovnici kot miški. Nič zato! Za aktiviranje določene izbire iz menija lahko uporabljamo le tipkovnico. Postopek je enostaven. Držimo Alt in potem pritisnemo črko, ki je v izbranem meniju podčrtana. Npr. Alt+D nam odpre meni Datoteka. Meni lahko izberemo tudi, če pritisnemo tipko ALT, se s smernimi tipkami premaknemo do imena želenega menija in pritisnemo Enter.

 

Ko imamo padajoči meni odprt, se s smernimi tipkami premaknemo do želenega ukaza in pritisnemo Enter. Lahko pa pritisnemo le črko, ki je v ukazu podčrtana. V primeru, da želimo preklicati izbrani meni, pritisnemo tipko ESC, vendar še vedno ostanemo v vrstici z meniji.

 

 

 

 

 

 

1.4     Priročni meniji

 

To vrsto menijev smo že delno spoznali. Pojavijo se, ko z desno miškino tipko kliknemo na nek element. Takrat se pojavijo izbire, ki so namenjene uporabi tega predmeta. Padajoči meniji nam predstavljajo hitre bližnjice do najbolj pogostih ukazov.

 

 

 

1.5     Vrste ukazov

 

Pri delu v Oknih 98 bomo srečevali različne vrste ukazov. Nekatere med njimi smo že spoznali, druge še bomo. Kljub temu ne bo odveč, če jih v naslednji tabeli predstavimo.

 

Vrste ukazov in njihov pomen:

 

 

Oblika ukaza

Pomen

zamegljen (neviden) ukaz

Ukaz v tem trenutku še ni na voljo za aktiviranje

Ukaz, ki mu sledijo pikice (...)

Pri takem ukazu se ob njegovem aktiviranju pokaže posebno okno, ki ga imenujemo pogovorno okno.

Ukaz, ki ima kljukico (Ö )

Ta ukaz se že izvršuje. Ko mu kljukico odvzamemo (s ponovno izbiro ukaza), se ukaz zaključi.

Kombinacija tipk poleg ukaza

Ukaz se lahko izvrši s kombinacijo tipk (okrajšava)

Trikotnik poleg ukaza

Ko ukaz aktiviramo, dobimo seznam dodatnih ukazov

 

 

Delo s pogovornimi okni

 

Dostikrat izbira iz menija ni dovolj za izvedbo opravila. Takrat Okna zahtevajo za dokončanje opravila še nekaj informacij. Nudijo nam preprost obrazec, v katerem izpolnimo določena vnosna polja, izberemo želene izbirne gumbe, možnosti iz seznamov in na koncu pošljemo svoj odgovor računalniku s potrditvijo gumba .

 

Delo s pogovornimi okni zahteva poznavanje nekaterih pravil, saj je ponavadi eno okno sestavljeno iz več različnih elementov. Vsak od njih služi ponavadi za drugi način komuniciranja z Okni.

 

 

 

1.6     OKNA 98 in njihova okna

 

Nekaj izkušenj z okni že imamo. Vendar bodo okna pri našem delu z Okni 98 tako pomembna, da moramo o njih še kaj povedati. Kadarkoli z dvojnim klikom odpremo mapo ali aktiviramo nek program, se nam na zaslonu prikaže pravokotnik, v katerem je vidna vsebina programa. Takemu elementu rečemo okno. Vsako okno ima obrobo, ki predstavlja mejo med vsebino okna in ostalimi deli zaslona. Znotraj obrob okna se nahaja nekaj standardnih elementov, ki niso odvisni od same vsebine okna in jih bomo našteli v nadaljevanju.

 

*        Naslovna vrstica. Nahaja se čisto na vrhu okna. Iz nje lahko prepoznamo ime okna in ali je okno aktivno ali neaktivno. V naslovni vrstici je tudi nekaj gumbov, ki omogočajo delo z oknom.

 

*        Vrstica z meniji. Kot smo že omenili, imajo okna padajoče menije, s pomočjo katerih lahko izvajamo nad vsebino okna določene akcije.

 

*        Orodna vrstica. To vrstico lahko po potrebi v oknu prikažemo ali odstranimo (uporabimo meni Pogled). Če je orodna vrstica vidna, lahko s pomočjo njenih gumbov opravimo marsikaj

 

*        Vrstica stanja. Tudi to vrstico lahko tako kot orodno pomaknemo iz okna. Če jo vidimo, nam sporoča tekoče informacije o dogajanju z vsebino okna. V primeru izbire oz. ukaza pa nam sporoča njun kratek opis.

 

 

1.7     Aktivna in neaktivna okna

 

Ni važno, ali imate odprti 2 ali 20 oken. Delate lahko vedno le z enim, za to okno rečemo da je aktivno.  Ponavadi ima aktivno okno zatemnjeno naslovno vrstico, vsa ostala pa so neaktivna (to pa ne pomeni, da njihovi programi ne morejo delovati). Preklop med temi okni je vsaj tako enostaven kot preklapljanje me televizijskimi programi. Eden od možnih načinov za preskok v drugo aktivno okno je klik nanj.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.8     Program Slikar

 

Slikar je zelo preprost program za risanje, ki se nahaja v Oknih 98. Če želimo risati zahtevnejše risbe ali skice, si moramo priskrbeti ustrezen program. Nam bo Slikar služil predvsem za to, da se navadimo na osnovno delo v Oknih 98.

 

 

 

 

Ukazi v meniju Datoteka so enaki pri skoraj vseh programih v Oknih 98. Ukaz Nova odpre nov dokument. Ukaz Odpri pa odpre že narejen dokument, ki se nahaja nekje na disku. Z ukazom Shrani shranimo trenutni dokument pod trenutnim imenom.  Z ukazom Shrani kot pa shranimo dokument pod novim imenom. Zadnji ukaz je Izhod, s katerim končamo delo v programu. Isto dosežemo s klikom na gumb .


1.9     Raziskovalec

 

Za delo z datotekami in mapami se uporablja program Raziskovalec.

 

 

 

 

Okno je razdeljeno na dva dela. V levem delu vidimo drevesno razporeditev map. Povsod tam, kjer se nahaja v kvadratku znak plus, imamo podmape. Odpremo jih z enojnim klikom miške na znak plus ali z dvojnim klikom na mapo.

 

V desnem polju pa imamo seznam podmap in datotek, ki so v trenutno izbrani mapi.  Mape ali datoteke označimo s klikom miške nanjo. Če hočemo označiti več map ali datotek, kliknemo najprej na prvo, nato istočasno tipko SHIFT in miškin gumb. Tako smo označili vse datoteke in mape, ki se nahajao med prvo in zadnjo, ki smo ju označili.

 

Lahko pa označimo tudi samo nekaj map ali datotek, ki pa niso zaporedoma. To naredimo s kombinacijo tipke CTRL in klika z miško.

 

Tako označene datoteke in mape prenašamo z vlečenjem miške. Lahko pa uporabimo tudi kombinacije tipk CTRL+X, CTRL+C in CTRL+V. Ti ukazi po vrsti pomenijo izreži, kopiraj in prilepi.


 

2.     Izgled okna Word

 

naslovna vrstica                 ukazna vrstica                   vrstice z ikonami        ravnilo

 

 

vodoravni drsnik                                         statusna vrstica               navpični drsnik

 

 

 

 

2.1     Naslovna vrstica

 

 

V naslovni vrstici je ob imenu programa ime datoteke, ki jo trenutno obdelujemo. Dokler še nismo vsaj enkrat shranili dokumenta, je namesto naslova Document. Na desni strani pa so trije gumbi, ki po vrsti pomenijo:

 

*        pomanjšanje programa v statusno vrstico,

 

*        tu sta lahko dve različni ikoni, s katerima povečamo okno na cel zaslon ali pa ga pomanjšamo,

 

*        s tem gumbom končamo program Word.

 

 


2.2     Vrstica z meniji

 

 

Vrstica z meniji vsebuje t.i. roletne menije, zbrane po skupinah, ki jih aktiviramo z enojnim klikom leve miškine tipke na naslov menija ali pa s pritiskom na tipko ALT in istočasno še na črko, ki je v naslovu podčrtana. Vsak meni vsebuje smiselno združene ukaze. Najpomembnejše pa lahko  na hitro dobimo tudi z enojnim  klikom na ikono v vrstici z ikonami ali pa v kombinaciji tipke CRTL s še eno tipko.

 

2.3     Vrstice z ikonami

 

 

V teh dveh vrsticah se nahajajo ikone, s katerimi dobimo najpogosteje uporabljane ukaze v Wordu. Vse te ukaze lahko dobimo tudi preko menijev, vendar pa jih tu dobimo hitreje in enostavneje.

 

Ikone po vrsti pomenijo:

 

ikona

pomen

bližnjica

ustvari nov dokument s privzetimi lastnostmi

CTRL + N

odpre že napisan dokument

CTRL + O

shrani aktivni dokument pod trenutnim imenom, če pa ga še nima, ga zahteva

CTRL + S

natisne trenutno aktivni dokument na tiskalnik s privzetimi lastnostmi tiskalnika

CTRL + P

pokaže, kakšen bo videti dokument, ko ga boste natisnili

 

pregled pravilnosti posameznih besed (slovar je pomanjkljiv)

F7

izreže označeni blok in ga prekopira v odložišče

CTRL + X

prekopira označeni blok v  odložišče

CTRL + C

vrne vsebino odložišča na mesto, kjer se trenutno nahaja kurzor

CTRL + V

obliko označenega besedila prekopira na drugo označeno besedilo

 

razveljavi zadnji ali nekaj zadnjih ukazov

CTRL + Z

uveljavi zadnji ali nekaj zadnjih razveljavitev

CTRL + Y

oblikuje dokument v slogu, ki velja za privzeto predlogo

 

vstavi naslov

 

vstavi tabelo z določenim število stolpcev in vrstic

 

vstavi tabelo programa Excel

 

uredi tekst v stolpce

 

vklop vrstice z orodji za risanje enostavnih elementov

 

pokaže in skrije posebne oznake (konec odstavka, presledki,...)

 

izbira velikosti, v kateri vidimo dokument na ekranu (nima pa nobene zveze z velikostjo izpisa na tiskalnik)

 

vklop in izklop vrstice s čarovnikom z najbolj uporabljanimi nasveti

 

iskanje pomoči

 

izbira sloga teksta

 

izbira pisave za nov tekst ali za označen blok

 

izbira velikosti pisave za nov tekst ali za označen blok

 

krepka pisava za nov tekst ali za označen blok

 

nagnjena pisava za nov tekst ali za označen blok

 

podčrtana pisava za nov tekst ali za označen blok

 

označimo tekst z izbrano barvo

 

leva poravnava teksta

 

sredinska poravnava teksta

 

desna poravnava teksta

 

obojestranska poravnava teksta

 

oštevilčenje odstavkov ali vrstic

 

vstavljanje vrstičnih oznak za odstavke ali vrstice

 

zmanjšanje zamika teksta od levega roba

 

povečanje zamika teksta od levega roba

 

vklop/izklop vrstice z obrobami

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


 

2.4     Vrstica z merilom

 

 

V vrstici z merilom vidimo levi in desni rob teksta, zamik pri odstavkih in tudi mesta in vrste tabulatorjev, ki veljajo za vrstico, v kateri se nahaja utripač. Vidimo jo samo takrat, ko imamo v meniju Pogled izbrano opcijo Ravnilo.

 

 

 

2.5     Statusna vrstica

 

 

V statusni vrstici imamo najprej številko strani, kjer se trenutno nahaja utripač. To je številka strani, kot smo jih oštevilčili, in je lahko različna od dejanske strani. Sledi ji številka odseka, nato dejanska stran na kateri se nahajamo in število vseh strani v trenutnem dokumentu. Sledi podatek o oddaljenosti utripača od vrha strani in o vrstici in stolpcu, v katerem se trenutno nahaja utripač.

 

SNE je oznaka, ki javi, da je vključeno snemanje makra.

 

OZN se pojavi, ko delamo preglede besedila.

 

RAZ aktiviramo z dvojnim klikom miške, olajša pa nam označevanje bloka oz. stolpcev besedila.

 

PRE je vključen takrat ko je vklopljen prekrivni način pisanja (tekst pišemo čez stari tekst), izključen pa takrat, ko pišemo v vrivnem načinu (tekst, ki ga pišemo se vriva med stari tekst). Med tema dvema načinoma preklapljamo s tipko INSERT na tipkovnici.


3.     Vnos besedila

3.1     Osnovna pravila pri pisanju v Word-u

 

Za pisanje teksta v Word-u moramo upoštevati vsa pravopisna pravila. Tu nam sicer Word sam nekoliko pomaga, saj ima vgrajen slovar.  Če besede, ki smo jo  napisali, ni v tem slovarju, jo podčrta z rdečo žagasto črto. Če je beseda tako podčrtana, to še ne pomeni, da slovnično ni pravilna, saj Word nima vgrajenega celega Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Seveda je to podčrtavanje samo opozorilo, da preverimo, če je beseda prav napisana in se na izpisu teksta na papir  ne vidi.

 

Ob tem pa moramo upoštevati še nekaj osnovnih pravil za pisanje:

 

*        Na koncu vrstice ne smemo pritisniti tipke ENTER, ampak pišemo normalno naprej, tako da naredi računalnik sam preskok v novo vrstico. ENTER pritisnemo samo, če je konec odstavka.

 

*        Za stavčnim ločilom moramo obvezno dati presledek, nikakor pa ne sme biti presledka pred ločilom, saj v tem primeru Word ne more pravilno urediti teksta.

 

3.2     Premikanje po besedilu v datoteki

 

Kazalec lahko premikamo po datoteki na tri načine: s tipkovnico, z miško ali s pomočjo ukaza Pojdi na... v meniju Uredi.

 

Za premikanje s pomočjo tipkovnice uporabljamo naslednje tipke:

*          premakne kazalec za en znak v levo,

*          premakne kazalec za en znak v desno,

*          premakne kazalec za eno vrstico navzgor,

*          premakne kazalec za eno vrstico navzdol,

*        Home: premakne kazalec na začetek vrstice,

*        End: premakne kazalec na konec vrstice,

*        PgDn: premakne kazalec za eno dolžino okna navzdol,

*        PgUp: premakne kazalec za eno dolžino okna navzgor,

*        Ctrl + : premakne kazalec za eno besedo v levo,

*        Ctrl + : premakne kazalec za eno besedo v desno,

*        Ctrl + PgUp: premakne kazalec v zgornjo vrstico zaslona,

*        Ctrl + PgDn: premakne kazalec v spodnjo vrstico zaslona,

*        Ctrl + : premakne kazalec na začetek tekočega odstavka,

*        Ctrl + : premakne kazalec na začetek naslednjega odstavka,

*        Ctrl + Home: premakne kazalec na začetek dokumenta,

*        Ctrl + End: premakne kazalec na konec dokumenta.

 

Za premikanje s pomočjo miške uporabljamo navpični in vodoravni drsnik ter nato z miško kliknemo na tisto mesto, kamor želimo postaviti kazalec.

 

V primeru, da uporabljamo ukaz Pojdi na.... iz menija Uredi, pa v okno za dialog vpišemo stran/vrstico/odsek..., kamor se želimo premakniti.

 

 

 

 


4.     Označevanje besedila

 

Kadar želimo nad določenim objektom opraviti kakšno spremembo, ga moramo najprej označiti.To pomeni, da »potegnemo« osvetlitev od položaja kazalca preko vseh znakov, ki jih želimo označiti.

 

Ukaz, ki ga nato izberemo, vpliva samo na tisti del besedila (beseda, odstavek, celotno besedilo, tabela, enačba,... ), ki je bil označen.

 

4.1      Označevanje besedila s pomočjo tipkovnice

 

S pomočjo tipkovnice označimo besedilo tako, da držimo pritisnjeno tipko Shift in premikamo kazalec s pomočjo tipk za premikanje. Ko osvetlitev vsebuje vse znake, ki smo jih hoteli označiti, spustimo Shift.

 

Za označevanje besedila v tabelah, stolpcih..., uporabljamo stolpično označevanje, ki se razlikuje le po tem, da moramo najprej izbrati stolpični način s pomočjo tipk Ctrl+Shift+F8. Samo označevanje poteka popolnoma enako kot označevanje vrstičnega besedila.

 

 

4.2     Označevanje besedila z miško

 

Verjetno največja prednost, ki jo nudi miška, je ravno enostavnost pri označevanju besedila. Miško lahko uporabljamo za označevanje besedila skupaj s tipkami Shift, Ctrl ter skupaj s kombinacijo Ctrl+Shift+F8.

 

 Označevanje s klikom, dvojnim in trojnim klikom

 

Če pritisnemo Shift in kliknemo z miško kjerkoli v besedilu, označimo celotno besedilo med položajem kazalca in mestom, kamor smo kliknili. Če želimo označiti stavek, pritisnemo Ctrl in kliknemo kjerkoli v stavku. Da označimo besedo, je potrebno dvakrat klikniti kjerkoli v besedi. Trojni klik kjerkoli v odstavku označi celoten odstavek naenkrat.

 

Vlečenje miške preko besedila

 

Miško premaknemo na začetek besedila, ki ga želimo označiti, pritisnemo in držimo levo tipko ter vlečemo preko besedila, ki ga želimo označiti. Označitev raste znak za znakom.

 

Pri označevanju besede za besedo oz. stavka za stavkom označimo najprej besedo oz. stavek, držimo pritisnjeno levo tipko miške in vlečemo preko besedila. Npr.: pritisni Ctrl, pritisni levo tipko miške (izberemo stavek), tipke ne spusti in vleci preko besedila (označitev se povečuje stavek za stavkom).

Označevanje besedila z miško v skrajnem levem stolpcu

 

Skrajni levi stolpec vzdolž levega robu je namenjen hitrejšemu označevanju. Kadar se miška nahaja v skrajnem levem stolpcu, njen pokazatelj dobi obliko puščice, ki kaže desno navzgor. Za označitev vrstice je potrebno enkrat klikniti v skrajnem levem stolpcu, za označitev celega odstavka dvakrat, za celotno besedilo pa trikrat zaporedno. Celotno besedilo lahko označimo tudi tako, da pritisnemo tipko Ctrl in kliknemo kjerkoli v skrajnem levem stolpcu.

 

Ko vlečemo miško v skrajnem levem stolpcu, je označitev odvisna od prvotne označitve, npr. če držimo po dvojnem kliku levo tipko miške pritisnjeno in vlečemo po skrajnem levem stolpcu, označujemo odstavek za odstavkom.

 


5.     Popravljanje besedila in delo z bloki

 

Za brisanje znakov imamo na razpolago dve tipki:

* DELETE, ki briše znak za utripačem

* BACKSPACE (puščica v levo), ki briše znak pred utripačem

 

5.1     Delo z bloki

 

Med delom z Word-om včasih želimo premikati ali kopirati del besedila. To lahko naredimo s pomočjo oglasne deske ali enostavneje s pomočjo miške. Miško uporabimo takrat, kadar imamo v oglasni deski podatke, ki jih ne želimo izbrisati.

 

Premikanje oz. kopiranje besedila preko oglasne deske (Clipboard) poteka v štirih korakih:

 

* najprej je potrebno označiti blok, ki ga želimo premikati oz. kopirati,

* označeno besedilo je potrebno zapisati na oglasno desko:

* za premikanje besedila izberemo v meniju Uredi ukaz Izreži,

* za kopiranje besedila izberemo v meniju Uredi ukaz Kopiraj,

* kazalec je potrebno nastaviti na tisto mesto, kamor bomo besedilo premaknili oz. skopirali,

* besedilo iz oglasne deske je potrebno vstaviti na mesto kazalca: V meniju Uredi izberemo ukaz Prilepi.

 

Namesto ukazov Izreži, Kopiraj, Prilepi lahko uporabljamo tudi naslednje gumbe:

 

 

Besedilo ostane na oglasni deski toliko časa, dokler nanjo ne zapišemo novega besedila, ki nadomesti prejšnjega. Za premikanje oz. kopiranje besedila med različnimi dokumenti se uporablja le način preko oglasne deske.

 

Premikanje z miško poteka tako, da besedilo najprej označimo, nato pa kliknemo v označeno besedilo, držimo tipko pritisnjeno, dokler se miškin pokazatelj ne spremeni.

 

Nato postavimo kazalec na tisto mesto, kamor želimo besedilo premakniti in spustimo levo tipko na miški. Kopiranje poteka podobno, le da, preden pritisnemo levo tipko miške, pritisnemo in držimo pritisnjeno tipko Ctrl na tipkovnici. Na koncu obe tipki izpustimo.

 

 

 

5.2     Iskanje določenega besedila

 

Word nam omogoča, da neko iskano besedilo poišče sam, kar je posebej koristno v daljših tekstih. To naredimo tako, da v meniju Urejanje izberemo ukaz Najdi. Druga možnost pa je samo kombinacija tipk CTRL + F, Pri čemer se nam na ekranu pojavi naslednje polje:

 

 

 

 

V polje Najdi napišemo iskano besedo, besedno zvezo ali samo del besede, ki jo iščemo.

 

V polju Išči določimo, ali naj išče po celem dokumentu ali samo v smeri »Dol«  »Gor« od utripača.

 

Imamo pa še možnost, da določimo ali naj razlikuje med velikimi in malimi črkami ali pa ne, ali naj gleda samo cele besede ali ne in ali naj uporabi nadomestne vzorce ali ne. To dosežemo tako, da za vsako polje, ki ga hočemo potrditi, kliknemo v polje pred njim in tam se pojavi kljukica.

 

Imamo pa tudi možnost iskanja različnih oblik in drugih elementov besedila.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


 

5.3     Iskanje in zamenjava določenega besedila 

 

Podobno, kot lahko iščemo besede ali dele besed ali besednih zvez, jih lahko tudi spreminjamo. To dosežemo tako, da v meniju Urejanje izberemo ukaz Zamenjaj ali pa uporabimo kombinacijo tipk CTRL + H. Tako dobimo na ekran naslednje polje:

 

 

 

 

Vse druge funkcije so enake kot pri ukazu Najdi, le da imamo še eno polje več, kamor vnesemo niz, ki naj zamenja najdeni niz. Tukaj imamo možnost, da izberemo zamenjavo vsakega niza posebej, pri čemer nas računalnik za vsak niz vpraša, če ga bomo zamenjali ali ne. Druga možnost pa je ta da zamenjamo vse nize samodejno, pri čemer pa obstaja nekaj nevarnosti. Lahko se nam zgodi, da je nek niz tudi del drugega niza. Če hočemo zamenjati besedo ena z besedo dva moramo paziti, saj je to tudi del besede pena in nam bo potem iz pene naredi pdva. Če hočemo zamenjati ime Samo v neko drugo ime, moramo spet upoštevati, da je samo tudi beseda.

 

 

5.4     Velike in male črke

 

V že napisanem tekstu pa lahko tudi spreminjamo velike in male črke. To dosežemo tako, da v meniju Oblika izberemo ukaz Velike/male črke. Pri tem dobimo naslednje okno:

 

 

 

Tu lahko izbiramo med petimi možnostmi, ki jih vidimo na zgornjem polju. Posamezno možnost izberemo tako, da  kliknemo z miško v polje pred izbrano možnostjo.

 

 

5.5     Spreminjanje pisave

 

Pisavo lahko spreminjamo direktno iz vrstice z ikonami, lahko pa tudi tako da izberemo v meniju Oblika in ukaz Pisava. Tako dobimo naslednje polje na ekran:

 

 

 

 

Tukaj lahko nastavimo več možnosti, lahko pa tudi povemo, da naj bo naša izbira privzeta, kar pomeni, da bo vedno, ko bomo začeli pisati, veljala takšna oblika in velikost črk, kot smo jo izbrali.

 

 

 

6.     Določanje oblike in izgleda strani

 

Obliko in izgled strani lahko spreminjamo z ukazom Priprava strani v meniju Datoteka ali z dvojnim klikom v navpično ravnilo v pogledu na stran Pogled /Postavitev strani. Odpre se pogovorno okno Nastavitev strani, ki vsebuje štiri osnovne rubrike, v katerih lahko spreminjamo nastavitve strani:

 

 

 

 

* v rubriki Robovi nastavimo odmike besedila od fizičnega roba lista,

* v rubriki Velikost lista opredelimo velikost lista za tiskanje in usmerjenost lista,

* v rubriki Vir papirja nastavimo način vstavljanja papirja v tiskalnik (odvisno od tiskalnika),

* v rubriki Postavitev določimo nastavitve glave in noge, prehode odsekov, navpično poravnavo besedila in številčenje vrstic.

 

6.1     Nastavitev odmika besedila

 

Odmik besedila od fizičnega roba papirja nastavimo v rubriki Robovi (zgornja slika). Spreminjamo lahko:

 

* v okvirčku Zgoraj - odmik prve vrstice od zgornjega roba papirja,

* v okvirčku Spodaj - odmik zadnje vrstice besedila od spodnjega roba papirja,

* v okvirčku Levo - odmik za levi rob besedila,

* v okvirčku Desno- odmik za desni rob besedila od fizičnega roba papirja,

* v okvirčku Za vezavo - dodamo poseben prostor za vezavo na levem (notranjem) robu papirja.

 

V okvirju Od roba nastavimo odmik glave in noge od fizičnega roba papirja, in sicer v okvirčku Glava odmik glave, v okvirčku Noga odmik noge.

 

V okvirju Predogled je prikazan model naše strani, ki se ob novih nastavitvah tekoče spreminja. Tako lahko približno ocenimo spremembe na strani, ki smo jih vnesli z novimi nastavitvami.

 

V okvirčku Uporabi za določimo, kje naj veljajo naše nove nastavitve. Izbiramo lahko med Cel dokument, ki spremeni nastavitve strani v celem dokumentu, in Od te točke naprej, ki spremeni nastavitve od mesta, kjer se nahaja kazalec naprej.

 

Ponavadi tiskamo dokumente tako, da je vsaka stran natisnjena na svojem listu. Če želimo tiskati na obe strani papirja, vklopimo nastavitev Zrcalni robovi. S tem dobimo notranji (Znotraj) in zunanji (Zunaj) rob besedila. Spremembo vidimo tudi na našem modelu v okvirju Predogled, kjer sta prikazani sosednji (zrcalni) strani.

 

Nastavitve potrdimo s klikom na ukazni gumb V redu. Če želimo, da bodo imeli vsi dokumenti, ki jih odpremo z ukazom Datoteka/Nov(a) s predlogom Normal nastavitve, kot smo jih določili v oknu Nastavitve strani, kliknemo na ukazni gumb Privzeto.

 

 

6.2     Nastavitev velikosti papirja in usmerjenost za tiskanje

 

Velikost in usmerjenost za tiskanje nastavimo v rubriki Velikost lista. V okvirčku Velikost lista se nahaja seznam standardnih velikosti papirja. Dolžina seznama je odvisna tudi od tiskalnika, saj lahko imamo tiskalnik, ki tiska na papir različnih velikosti (A4, A3...). Natančne mere papirja lahko vpišemo v okvirčka Širina in Višina.

V okvirju Usmerjenost nastavimo usmerjenost za tiskanje vsebine dokumenta na papir. Izbiramo lahko med Pokončno in Ležeče. Seveda to ne pomeni, da se s tem spremeni način vstavljanja papirja v tiskalnik.

 

 

 

6.3     Vir papirja

 

V tej rubriki nastavimo način vstavljanja papirja v tiskalnik, v okvirčku Prva stran za prvo stran in v okvirčku Ostale strani za ostale strani. Izbira je odvisna predvsem od instaliranega tiskalnika.

 

 

6.4     Postavitev

 

V okvirčku Začetek odseka določimo, kje v dokumentu naj se začne nov odsek. Izbiramo lahko med Zvezno (nov odsek se nadaljuje brez preloma strani), Nov stolpec (nov odsek se začne z novim stolpcem), Nova stran (nov odsek se začne na novi strani), Soda stran (nova sekcija se začne na prvi parni strani) in Liha stran (nova sekcija se začne na prvi neparni strani).

 

Kadar želimo imeti različno glavo in nogo na parnih in neparnih straneh, vklopimo nastavitev Drugače za lihe/sode v okvirju Glava in noge. Če pa želimo imeti drugačno glavo in nogo samo na prvi strani, vklopimo nastavitev Drugače za prvo stran v istem okvirju. V okvirčku Poravnava po višini izberemo tip navpične poravnave besedila  na strani. Izbiramo lahko med naslednjimi možnostmi:

 

* Na vrh nam poravna prvo vrstico besedila z zgornjim robom besedila,

* Na sredino nam poravna besedilo točno na sredino med zgornjim in spodnjim robom besedila,

* Na vrh in dno nam enakomerno poveča razmike med odstavki, dokler ni prva vrstica besedila poravnana z zgornjim robom besedila in spodnja vrstica s spodnjim robom na strani.

 

 

 

 

Nastavitve vplivajo predvsem na izgled natiskanega dokumenta, zato so v veliki meri odvisne od instaliranega tiskalnika oziroma njegovega gonilnika. Pravo razporeditev vsebine na strani (takšna, kot se bo natisnila) vidimo v predogledu tiskanja, ki ga poženemo z ukazom Predogled tiskanja v meniju Datoteka. Postavitev strani bo v predogledu takšna, kot jo podpira trenutno instalirani gonilnik za tiskalnik.

 

 

 

 


7.     Izpis besedila na tiskalnik

 

Običajno je končni cilj našega pisanja ta, da to, kar smo napisali, spravimo tudi na papir. To lahko dosežemo s klikom miške na ikono . V tem primeru nam izpiše na trenutno privzeti tiskalnik, z vsemi trenutnimi nastavitvami. V večini primerov je to dovolj, včasih pa moramo nekatere nastavitve spremeniti. V tem primeru moramo izbrati v meniju Datoteka ukaz Natisni ali pa pritisniti CRTL + P. Pri tem se na ekranu pojavi naslednje okno:

 

 

 

 

V prvem okvirju lahko izbiramo tiskalnik, na katerega bomo tiskali. To je pomembno predvsem takrat, ko imamo nameščenih več različnih gonilnikov za tiskalnike. Takrat moramo izbrati tistega, ki podpira naš trenutno priključen tiskalnik.

 

To naredimo tako, da kliknemo na puščico, ki se nahaja v vrstici, kjer piše Ime in potem izberemo med možnostmi, ki jih ponudi računalnik. Če pravega gonilnika ni,  ga moramo namestiti.

 

Z gumbom Lastnosti dobimo okno za nastavitev lastnosti tiskalnika, ki pa se za vsak tiskalnik razlikujejo. V večini primerov jih niti ni treba spreminjati.

 

Imamo pa tudi možnost, da ne tiskamo na tiskalnik, ampak v datoteko, ki jo  lahko pozneje natisnemo, ne da bi pognali Word.

 

V okvirju Obseg strani izbiramo strani, ki jih bomo natisnili. Prednastavljeno je Vse, kar pomeni, da natisnemo vse strani. Druga možnost je Trenutna stran, ki nam natisne le tisto stran, kjer se trenutno nahaja utripač, oz. tiste strani, ki so označene.

 

Tretja možnost pa je Strani, pri čemer izpiše le tiste strani, ki jih naštejemo. Ko naštevamo strani, moramo vmes postavljati vejice, lahko pa tudi povemo, od katere  do katere strani naj izpiše. Če hočemo izpisati od strani 12 do strani 18, to zapišemo takole: 12-18.

 

V okvirju Kopije pa izberemo, kolikokrat naj nam izpiše dokument. Če je pred Zbiranje kopij kljukica, potem nam izpisuje tako, da izpiše vse strani dokumenta skupaj, potem spet vse strani drugič itd. Če pa kljukice ni,  nam najprej izpiše prvo stran tolikokrat, kot smo želeli, potem drugo itd.

 

V izbiri Natisni - kaj lahko izbiramo, da nam natisne tudi kaj drugega kot pa samo dokument.

 

V izbiri Natisni pa lahko izbiramo, katere strani naj nam izpiše. Lahko izpiše vse strani, lahko pa samo lihe ali samo sode. Sode in lihe strani izbiramo predvsem takrat, ko hočemo izpisovati dvostransko. Potem izpišemo najprej lihe strani, damo papir spet v tiskalnik obrnjeno in nato izpišemo sode strani.

 

Z gumbom Možnosti lahko popravimo še dodatne možnosti izpisa. Teh nastavitev pa običajno tudi ni treba spreminjati.

 

 

 

8.     Orodja za oblikovanje besedila

8.1     Tabulatorji

 

Tabulatorji so ravne navpične črte, ki jih lahko postavimo kjer koli in z njimi lahko poravnamo del besedila na to črto. Poznamo leve tabulatorje, ki nam poravnajo tekst z leve strani, desne, ki poravnajo tekst z desne strani, sredinske, ki  poravnajo tekst sredinsko in decimalne, ki nam poravnajo tekst na decimalno vejico.

 

Tabulatorje določimo tako, da najprej izberemo vrsto tabulatorja. To naredimo tako, da na levi strani vrstice z ravnilom s kliki miške spremenimo vrsto tabulatorja. Z vsakim klikom spremenimo vrsto tabulatorja. Po vrsti si sledijo takole:

 

 levi

 sredinski

 desni

 decimalni

 

Primeri tabulatorjev:

 

              levi               sredinski           desni            decimalni

100.34          100.34          100.34                      100,34

11.2                 11.2                 11.2                        11,2

23456            23456           23456                 23456

 

S klikom miške na ravnilu določimo mesto tabulatorja. 

 

Do tabulatorja pridemo med pisanje s pritiskom na tipko TAB.

 

Mesto in vrsto tabulatorja lahko spremenimo tudi pozneje. To naredimo tako, da najprej označimo del teksta, kjer hočemo spremeniti tabulatorje, nato dvakrat na hitro kliknemo z desnim miškinim gumbom na vodoravnem ravnilu ali pa tako, da v meniju Oblika izberemo ukaz Tabulatorji. Pojavi se naslednje okno:

 

Nato lahko izberemo oz. popravimo Tabulatorska mesta. V okvirju Poravnava pa za vsak tabulator posebej izberemo vrsto poravnave. V okvirju Vodilna črta  nastavimo črto, če jo želimo imeti pred tabulatorjem (običajno je nimamo). V Privzeta tab. mesta pa vpišemo, kje  naj so tabulatorji, če jih posebej ne nastavljamo.

 

 

8.2     Številčenje in označevanje seznamov

 

Ko naštevamo kakšne podatke in bi radi, da bi jih po vrsti oštevilčili, uporabimo številčenje. To dosežemo s klikom na ikono . V tem primeru nam Word sam številči sezname in če vmes kakšnega vrinemo, nam samodejno popravi številke.

 

Če pa nočemo številčiti, ampak želimo dati samo nek znak, to naredimo s klikom na ikono . Sedaj bo uporabil znak, ki je privzet.

 

Številčenje in označevanje pa lahko spremenimo tako, da izberemo v meniju Oblika ukaz Označevanje in številčenje. V tem primeru lahko izberemo poljuben znak za označevanje oz. različne vrste številčenj.

 

 

8.3     Obrobe in senčenje

 

Včasih hočemo del teksta obrobiti, ali pa ga osenčiti. V ta namen moramo imet na ekranu vrstico z obrobami. Če je nimamo, jo dobimo s klikom na ikono . Tekst, ki ga hočemo obrobiti, najprej označimo, potem pa kliknemo na ikono z željeno obrobo.

 

 

V okvirju izberemo črto s kakršno bomo obrobljali. Ikone po vrsti pomenijo:

 

*        črta nad tekstom

*        črta pod tekstom

*        črta v levi strani teksta

*        črta v desni strani teksta

*        notranje črte tabele

*        okvir okrog teksta oz. zunanje črte tabele

*        brisanje vseh črt okrog teksta oz. tabele

 

Dodatne oblike pa lahko spreminjamo v meniju Oblika z ukazom Obrobe in senčenje.

 

Če hočemo del teksta osenčiti, to dosežemo z izbiro procenta senčenja v polju . Tudi tu lahko dobimo dodatne nastavitve v meniju Oblika z ukazom Obrobe in senčenje. Lahko nastavljamo tudi različne barve senčenja, ki pa pridejo do praktične veljave samo takrat, če imamo barvni tiskalnik.

 

 

8.4     Številčenje strani

 

Zelo pogosto uporabljana funkcija je tudi številčenje strani. Številčenje dobimo z ukazom Številčenje iz menija Vstavljanje.

 

 

 

 

V polju Položaj izbiramo, kje naj se nahaja številčenje (na vrhu ali na dnu strani). V polju Poravnava pa izbiramo, na kateri strani naj bo številčenje. Lahko je na levi ali desni, na sredini, lahko pa na zunanji ali notranji strani. Notranja ali zunanja stran se uporabljata takrat, ko izpisujemo dvostransko. Spodaj lahko še izberemo, če naj na prvi strani izpiše številko ali ne. Z gumbom Oblika pa lahko nastavimo obliko številk.

 

 

 

 

Pri obliki lahko še povemo, ali naj številčenje vsebuje tudi številko poglavja in pa s katero številko naj začnemo številčiti. To je za primer, ko ne bomo začeli s prvo stranjo.

8.5     Glava in noga

 

 Glava in noga besedila sta vrstici, ki se pojavita na vsaki strani na vrhu in dnu strani. D njiju pridemo tako, da izberemo v meniju Pogled/Glava in noga. Ko pa imamo že enkrat narejeno nekaj v glavi ali nogi ali pa imamo samo vstavljene številke strani potem lahko pridemo do njiju tudi tako da dvakrat kliknemo nanju. V glavo in nogo lahko damo poljubno besedilo ali pa tudi polje. Na ekranu se potem vidi to kar je v glavi in nogi malo bolj svetlo, na papirju pa se ta pisava ne razlikuje od ostalega teksta.

 

V orodni vrstici glave in noge so naslednji gumbi:

 

       S tem gumbo lahko izberemo nekaj že pripravljenih besedil

                                          vstavimo številko strani

                                          vstavimo število strani v dokumentu

                                         oblikujemo številko strani

                                        vstavimo datum

                                          vstavimo čas

                                         priprava strani

                                         skrijemo tekst izven glave in noge

                                      Končamo urejanje glave in noge

 

Vmes so še štirje gumbi za premikanje med glavami nogami, kar pa lahko naredimo tudi z smerniškimi tipkami.

Treba pa je opozoriti, da so vse stvari, ki jih takole vstavimo v glavo in nogo v bistvu polja in se spreminjajo. Pri datumu se vedno izpiše datum kdaj je bilo besedilo izpisovano na tiskalnik in datum kdaj je bilo pisano.

 

 

 

8.6     Stolpci

 

Tekst ali del teksta lahko pišemo tudi v stolpcih. Če hočemo imeti v stolpcih samo del teksta, ga moramo najprej označiti. Nato določimo stolpce s klikom na gumb  in potem z vlečenjem miške določimo število stolpcev. V tem primeru dobimo enako široke stolpce z enakimi razmiki. Lahko pa nastavimo tudi drugače, vendar moramo takrat namesto klika na gumb izbrati stolpce z ukazom Stolpci v meniju Oblika.

 

 

 

 

V polju Pripravljeni lahko izberemo eno od petih že pripravljenih oblik. Če pa nam te oblike ne ustrezajo, lahko v polju Število stolpcev določimo število stolpcev. V polju Širina in razmik pa lahko določimo širino polja in razmik med njimi za vsak stolpec posebej. V polju Ločilna črta lahko povemo, če hočemo imeti med stolpci tudi navpično črto. V polju Uporabi za pa povemo, ali naj velja ta nastavitev za cel dokument ali pa samo za označeno besedilo. Če hočemo končati stolpec pred koncem strani in začeti nov stolpec, moramo izbrati polje Začni nov stolpec.

8.7     Vstavljanje znakov

 

V tekst lahko vstavimo tudi znake, ki jih ni na tipkovnici. To dosežemo tako, da v meniju Vstavljanje izberemo ukaz Simbol.

 

 

 

Tu lahko izberemo poljuben znak tako, da dvakrat hitro kliknemo nanj ali pa kliknemo enkrat in potem gumb Vstavi.  V polju Pisava lahko izbiramo različne pisave.

 


8.8     Tabele

 

Tabele so element, ki ga pogosto rabimo, in sicer predvsem za pisanje raznih urnikov, razpredelnic ipd. Dobimo jih lahko tako, da kliknemo na gumb  in potem z vlečenjem miške določimo velikost tabele. Druga možnost pa je ukaz Vstavi tabelo v meniju Tabela.

 

 

 

 

Tukaj izberemo število stolpcev in vrstic. V polju Širina stolpca pa lahko izberemo širino stolpca, ali pa pustimo Samod., pri čemer word sam razdeli širino lista na enako široke stolpce.

 

Tabelo lahko uporabljamo samo za to, da imamo tekst urejen v stolpcih. Takrat se mrežne črte pri izpisu ne vidijo. Na ekranu pa se vidijo če imamo v meniju Tabela pred ukazom Mrežne črte kljukico. Če te kljukice ni, se tudi na ekranu ne vidijo. Kljukico zbrišemo, ali pa jo dobimo nazaj z enojnim klikom miške na ta ukaz.

 

Če hočemo, da se bodo črte videle tudi na izpisu, moramo tabelo označiti in potem uporabiti obrobe (lahko pa tudi senčenje ali barvanje).

 

Vsi ukazi za delo s tabelami so zbrani v meniju Tabela, le da niso vedno enaki, saj se razlikujejo glede na to, kje se trenutno nahaja utripač oz. katere dele tabele imamo trenutno označene.

 

Tako je prvi ukaz Vstavi tabelo, če se utripač ne nahaja v tabeli. Takrat je tudi večina ostalih ukazov skrita. Če je utripač v tabeli, je na tem mestu ukaz Vstavi celice, če pa imamo označen stolpec, je ukaz Vstavi stolpec. Drugi ukaz je Zbriši celice oz. Zbriši stolpec. Teh ukazov verjetno ni treba razlagati. Naslednji ukaz je Spoji celice, ki nam združi dve ali več označenih celic. To velja samo za vodoravno združevanje celic, saj navpično ne moremo združiti dveh celic. Ukaz Razdeli celice pa nam označene celice razdeli na več celic.

 

Ukaze Izberi stolpec, Izberi vrstico in Izberi tabelo pa lahko izvedemo tudi z miško.

 

Z ukazom Samooblikovanje tabele lahko izberemo eno od že pripravljenih oblik tabele.

 

Z ukazom Višina in širina celice nastavimo višino in širino izbranih polj tabele. Z Naslovi določimo polja v tabeli, ki naj bodo naslovi. Naslednji ukaz pa spet nastopa v dveh oblikah. Ta ukaz nam besedilo pretvori v tabelo ali pa tabelo v besedilo, odvisno pač od tega, v kakšni obliki je trenutno označeni del teksta.

 

Ukaz Razvrsti nam uredi polja tabel po abecedi ali datumu ali po vrednosti številk. Z ukazom Formula pa lahko opravimo razne matematične funkcije nad polji tabele. Ukaz Razdeli tabelo nam tabelo razdeli na dva dela, ukaz Mrežne črte pa smo spoznali že prej.

 

 

8.9     Senčenje in obobe

 

Obrobe lahko dobimo z uporabo gumbov  ali pa preko menija Oblika/Obrobe in senčenja. Potem dobimo naslednje pogovorno okno:

 

 

Ukazno okno sestavljajo trije jezički in sicer Obrobe, Obrobe strani in Senčenje. Pri obrobah izbiramo obrobo označenega oz. izbranega dela besedila, pri obrobah strani pa obrobo cele strani.

Izbiramo lahko vrsto okvirja, obliko, barvo in debelino okvirja. Prav tako lahko uporabimo samo del okvirja.

Pri senčenja pa lahko izbiramo med intenziteto senčenja in pa barvo senčenja.

 

8.10     Deljenje besed

 

Deljenje besed zmanjša število presledkov pri obojestranski poravnavi. To je predvsem pomembno pri pisanju v stolpcih ali takrat, ko je pisava velika in pride zelo malo besed v eno vrstico.

 

Besede lahko delimo ročno, kjer lahko vstavimo znak – (minus), ki se vedno vidi, na koncu vrstice pa nam omogoča deljenje besed. Druga možnost je znak CTRL + minus, ki nam omogoča deljenje besede, vendar se ta znak vidi samo če je beseda res deljena, če pa ni deljena, potem se ta znak pri izpi­su ne vidi.

 

Druga možnost pa je avtomatsko deljenje besed, ki ga dosežemo preko menija Orodja/Jezik/Deljenje besed.

 

 

Tukaj lahko vklopimo ali izklopimo avtomatsko deljenje besed in nastavimo širino pasu v katerem se naj odvija deljenje besed.

 

Preko menija Orodja/Jezik/Nastavi jezik pa si izberemo jezik v katerem pišemo, da lahko potem Word deli besede in opravlja črkovanje za izbrani jezik.

 

 

8.11     Razvrščanje

 

Besedilo lahko po vrsticah, odstavkih ali pa znotraj tabel razvrstimo po abecedi ali kakšnem drugem vrstnem redu. To dosežemo preko menija Tabela/Razvrsti.

 

 

Tukaj si lahko izberemo način razvrščaja. Pod možnost imamo še nekaj izbir.

 

 

 


 

8.12     Matematične enačbe


Enačbo zapišete s pomočjo simbolov iz orodne vrstice Enačba ter vnesenih spremenljivk in števil. V gornji vrstici orodne vrstice Enačba boste našli nad 150 matematičnih simbolov, v spodnji pa vrsto predlog in osnutkov s simboli, kot so na primer ulomki, integrali ali vsote.

Do enačb pridemo preko menija Vstavljanje/predmet in potem izberemo Microsoft enačbe.

 


Ko pišemo enačbo lahko uporabljamo običajne znake s tipkovnice in pa posebne znake z orodne vrstice Enačba. Premikamo pa se po enačbi s smerniškimi tipkami.

 


Vsako polje vsebuje več simbolov, ki jih dobimo tako, da kliknemo na polje, potem pa z miško izberemo simbol.

 

  To je primer vstavljanj potenc in indeksov.


 


Izven enačb pa lahko vstavljamo posebne simbole preko menija Vstavi/Simbol.

 

 

9.     Vstavljanje slike

 

Sliko vstavimo v z ukazom Slika v meniju Vstavljanje. Pri tem izberemo sliko, ki mora biti zapisana v takem grafičnem formatu, ki ga Word pozna. Ko smo sliko vstavili v tekst, ji lahko spreminjamo velikost ali jo obrežemo z miško.

 

V Word pa lahko vstavimo tudi poljuben element, ki smo ga z nekim drugim programom vstavili v odložišče. To dosežemo s kombinacijo tipk CTRL + V ali pa z ukazom Prilepi v meniju Urejanje.