Informatika 1. letnik - navodila za
izdelavo
projektne naloge
Kaj bomo izdelal:
- projektno
nalogo (elektronsko in tiskano)
- predstavitev
podporto s:
- posterjem in
- elektronsko predstavitvijo (diapozitivi).
Kaj dobimo za to?
Dve oceni:
- prvo za tiskani izdelek
in
- drugo za ustno predstavitev
podprto
s posterjem in elektronsko predstavitvijo.
Pri ocenjevanju upoštevamo
smernice podane v: Rado
Wechsterbach et al,
Pisna predstavitev informacij,
Zavod RS za šolstvo, 1998
Do kdaj?
Rok za izdelvo projektne naloge je začetek maja.
Kaj je lahko tema in naslov naloge?
Poljubna tema, o kateri imamo na razpolago dovolj materiala in
bomo nalogo lahko pisali brez večjih naporov. Pisanje nam mora biti v
veselje. Naslov določimo na začetku izdelave in se tekom izdelave
naloge ne spreminja, razen v izjemnih primerih s soglasjem
predavatelja.
Oblika projektne naloge
- Naslovna
stran:
- zgoraj:
- v sredi:
- napis "Projektna naloga pri predmetu
informatika",
- naslov naloge,
- spodaj:
- ime in priimek ter oddelek avtorja (dijaka); Avtor: ....
- ime, priimek in naziv mentorja naloge; Mentor: ...
- kraj in šolsko leto, v katerem je bila naloga narejena; Kraj
in šolsko leto: ...
- Vsebinsko
kazalo (avtomatsko generirano ob
uporabi slogov)
- Uvod
(uvedemo na kratko bralca in pritegnemo njegovo pozornost):
- najmanj tri poglavja,
- glavo in nogo na vsaki strani, razen naslovni (glava: levo
naslov naloge, desno ime in priimek avtorja, spodaj v sredi avtomatsko
številčenje strani)
- najmanj tri slike z napisom in oštevilčene z avtomatskim
številčenjem,
- vsaj ena tabela z napisom in oštevilčena z avtomatskim
številčenjem,
- vsaj en grafikon z napisom in oštevilčen z avtomatskim
številčenjem,
- navedbe vseh virov, ki so podani na koncu v posebnem seznamu
(n. pr. ...Raziskave [1] so pokazale..., ali ...Raziskave [INF] so
pokazale...),
- vsaj trije slogi (n. pr.: naslov1, naslov2, besedilo),
- vsaj dve poravnavi odstavkov (npr. leva in desna),
- vsaj trije razmiki odstavkov,
- vsaj en umik,
- vsaj dve družini pisave (n. pr. Arial, Times),
- vsaj dve velikosti pisav (n. pr. 12 pik in
14 pik),
- vsaj dve obliki pisav (n. pr. krepko in podčrtano),
- vsaj dve barvi pisav (n. pr. črno in modro).
- Jedro
(poglavja, podnaslovi, podrobno razdelamo osrednjo temo)
- Zaključek
(na kratko pouzamemo rezultate, ne odpiramo novih problemov)
- Kazalo
slik (avtomatsko generirano),
- Kazalo
tabel (avtomatsko generirano),
- Kazalo
grafikonov (avtomatsko generirano),
- Stvarno
kazalo (avtomatsko generirano, vsaj 10 vnosov)
- Uporabljeni
viri
- Za knjigo: Začetnice imena in priimka avtorja, naslov knjige,
izdaja, založba, kraj z letnico izdaje in stran s katere je citat, n.
pr.:
[1] F. Rodrigeuez, Principles of Polymer Systems, Mc Graw - Hill, New
York, 1970, 341-346.
- Za članek iz revije: Začetnice imen in priimki avtorjev,
naslov
članka, ime revije, številka revije, letnica izdaje, številka zvezka
in stran na kateri se članke v reviji nahaja. Npr:
[2] S. Čelan, J. Krope, E. Kiker, J. Golob, Heizprägeverfahren mit
integrirter Prozeβregelung, Kautschuk Gummi Kunststoffe 9, 1996, 613 -
618.
- Za ostale vire: Začetnice imen in priimki avtorjev, naslov
prispevka in vse podatke, ki definirajo publikacijo iz katere je cita
povzet. Npr:
[3] P.Gspan, Ekologija dela - priročnik, Iskra Telemetika in Zavod RS
za varstvo pri delu, Ljubljana, 1984
[4] R. Lukač, Vaje iz Informatike 1. letnik;
http://www3.s-gms.ms.edus.si/renato/teaching/Inf02-03/
[24.03.2003]
Obseg naloge in njeno hranjenje
- Naloga naj obsega 3.000 besed
s toleranco 500, to pomeni od 2.500 do 3.500 besed.
- Nalogo
pišemo izključno v šoli.
- Vso
gradivo za nalogo hranimo v imeniku Naloga, ki se nahaja v
domačem imeniku.
- Uporaba
uvoza besedila je prepovedana, razen če se uvozi krajši del
besedila (do 100 besed), ki je bistvenega pomena za celovitost naloge.
To se stori v soglasju s predavateljem in se v nalogi jasno navaja.
- Dovoljen je uvoz poljubnih slikovnih gradiv. Natisnjena slikovna
gradiva lahko spremenimo v elektronsko obliko (skeniramo) tudi v šoli.
Ocenjevanje naloge
Pri ocenjevanju upoštevamo
smernice podane v: Rado
Wechsterbach et al,
Pisna predstavitev informacij,
Zavod RS za šolstvo, 1998
Elementi projektne naloge
Izhajamo iz učnega načrta. V njem je opredeljeno,
katere
elemente pisne predstavitve informacije je potrebno obravnavati.
Obseg naloge
Naloga naj bo razdeljena na uvod, jedro in zaključek.
Uvod naj bo kratek. V njem naj dijaki nakažejo, o
čem bodo pisali, kako globoko se nameravajo pri tem spustiti. navedejo
naj okoliščine, ki so jih pripravile k izbrani temi, in čustva, ki jih
ob tem navdajajo. Oblikujejo naj ga drugače od drugega besedila (vrsta,
oblika, barva pisave ipd.). Uvod naj v bralcu zbudi zanimanje in ga
hitro
pripelje k jedru.
V jedru opisujejo dijaki izbrano temo, zato je
najbolj
obsežen del naloge. Ker v njem zmeraj obravnavamo več zaključenih
motivov,
ga razdelimo v odstavke. Več smiselno povezanih odstavkov združimo v
poglavje.
Vsako poglavje ima naslov, če je obsežno, pa tudi enega ali več
podnaslovov.
Ko izbrano temo zaokrožimo in bi se v nadaljevanju
morali le ponavljati ali sporočati nebistvene podatke, besedilo končamo
z zaključkom. V njem povzamemo rezultat naloge, opišemo njeno
uporabnost,
lahko se primerjalno ozremo na uvod in razmislimo o nadaljnjih korakih.
Celotno besedilo naj ima okoli 3.000 besed. Ne
govorimo
torej o straneh, ampak o čistem besedilu. Navedeni obseg lahko pri
posameznih
dijakih seveda odstopa, vendar se moramo v takem primeru sporazumeti z
dijakom, kje je vzrok za krajše oziroma daljše besedilo.
Viri
Besedilo naloge seveda ne nastane v celoti v naših glavah. Navadno
temelji na izhodiščih, ki smo jih nekje pobrali, z daljšimi ali
krajšimi
navedki drugih avtorjev pa podkrepimo ali utemeljimo svoje
razpravljanje.
Pri snovanju naloge naj dijak uporablja različne medije �knjiga,
časopis,
zgoščenka, internet itn.) in naslove. Uporabi naj vsaj dva različna
medija
in v vsakem vsaj dva naslova. Najmanj en vir mora biti v tujem jeziku.
Naslovnica
Naslovnica je prvi stik z bralcem, zato mora biti oblikovana
privlačno,
zanimivo in pokazati bistveno. Na naslovnici mora biti:
- ime, priimek in razred dijaka.
- naslov naloge s pripisom �Projektna naloga pri predmetu
informatika�,
- ime, priimek in naziv mentorja naloge
- naziv in naslov šole.
- kraj in šolsko leto, v katerem je bila naloga narejena.
Ureditev besedila
Dijaki najprej napišejo besedilo naloge, nato ga oblikujejo.
Oblikovanje
naj poteka od splošnega k podrobnejšemu. Naloga naj vsebuje:
- uvod, jedro z najmanj tremi poglavji in zaključek;
- živo pagino (označitev strani);
- označeno in oštevilčeno besedilo;
- najmanj tri slikovne ponazoritve besedila; vsaka slika mora biti
opisana in oštevilčena z avtomatskim številčenjem;
- vsaj eno tabelo z vsaj tremi vrsticami in dvema stolpcema;
- vsaj en grafikon, v katerem so grafično prikazani podatki;
- vsebinsko kazalo z avtomatsko razvrščenimi naslovi;
- stvarno kazalo, urejeno po abecedi z najmanj desetimi avtomatsko
razvrščenimi gesli;
- najmanj štiri navedbe virov.
In naj bo oblikovano vsaj:
- s tremi slogi (npr.: naslov, besedilo in opis slik);
- z dvema poravnavama odstavkov (npr. obojestranska in leva
poravnava);
- s tremi razmiki odstavkov;
- z enim umikom;
- v dveh družinah pisave (npr. naslovi s pisavo Arial, besedilo
s Timesom);
- z dvema velikostima pisave (besedilo 12 pik, naslovi poglavij
14 pik);
- z dvema oblikama pisave (npr.: navadno in krepko;
- z dvema barvama pisave (uvod npr. z drugo barvo).
Ocenjevanje naloge
Ocenjevanje pri projektnem učnem deluje zahtevno in
od govorno, vendar ne nemogoče. Zmeraj imejmo v mislih da ne ocenjujemo
učenca, ampak tisto, kar je naredil, kako je naredil in koliko truda je
v to vložil. Paziti moramo, da njihovih prizadevanj ne podcenjujemo in
ne postavimo previsok kriterij, saj v tem primeru dijaki in dijakinje
zelo hitro izgubijo voljo in interes. Podoben učinek pa dosežemo tudi,
če jim podeljujemo nerazumno visoke ocene.
V ocenjevanje vedno pritegnimo tudi dijake in
dijakinje.
Vprašajmo jih o njihovem mnenju. Tako krepimo njihovo samokritičnost.
Za slabše naloge ne rečemo, da so slabe, ampak da bi
lahko bile boljše. Knjige in časopisi so žal natisnjeni brez pripomb in
dopolnitev, ki so bile izvedene med njihovim nastajanjem. Zato zbujajo
občutek, da so nastali povsem brez napak in popravljanja, kar seveda
ni res. Kdor dela, se tudi moti. Pomembno je, da se zavemo napak in jih
skušamo odpraviti.
Ocenjevanje poteka pisno in ustno.
Pri ustnem ocenjevanju vrednotimo uporabo znanja in
razumevanje osnovnih zakonitosti informatike ter uspešnost vrednotenja
in razlaganja
uporabljenih postopkov pri izdelavi naloge. To ocenjevanje izpeljemo s
pogovorom neposredno med izdelavo naloge.
Sestavini pisne ocene sta:
- kakovost naloge ali projekta
- uspešnost predstavitve izbrane informacije
Dijak, ki je zadostil zahtevam za izdelavo,
oblikovanje
predstavitev naloge. ne more biti ocenjen negativno.
Ocenjevanje kakovosti naloge
Pri kakovosti naloge ocenjujemo izvirnost in aktualnost izbranega
problema,
razumljivost In jasnost opredelitve problema in prikazanih rešitev,
pestrost
uporabljenih virov in medijev, kakovost in aktualnost pridobljenih
podatkov,
organiziranost naloge v skladu z zahtevami, širino predstavljene
informacije,
bogastvo in ustreznost besedišča, tehnično in oblikovno dovršenost
izdelka
ter napor, ki je bil potreben za njegovo izdelavo
Takšno ocenjevanje je lahko zelo subjektivno, zato
že
na začetku postavimo jasna merila in jih ustrezno otežimo. Kljub temu
pa se v praksi pogosto dogaja, da se ocenjevalec osredotoči na nek
kriterij,
druge pa nenamerno prezre. Temu se ognemo z uporabo različnih
metodologij,
mi pa smo pripravili predlog, ki upošteva osem prej navedenih meril.
I. OBRAVNAVANO PODROČJE
Ocenjujemo izvirnost in aktualnost izbrane teme ter zahtevnost
izbranega
problema.
- Področje je neizvirno In opisuje že večkrat obravnavano temo
- Izbrano je ozko področje, ki se v celoti naslanja na en predmet
- Izbrano je aktualno področje, ki se širi prek več predmetov, in
je
izvirno zastavljeno.
|
1
|
|
doseženi nivo
|
faktor
|
točk
|
II. OPREDELITEV PROBLEMA
Ocenjujemo razumljivost in jasnost opredelitve problema in
načrtovanja
dela.
- Vsebina projekta in načrt sta kratko opisana.
- Vsebina projekta je jasno in strukturirano opredeljena. Iz načrta
je možno razbrati, kako bo potekalo delo.
- Izbrani problem je podrobno opredeljen s cilji in vprašanji,
ki bodo obravnavana. Načrt je jasen in vsebuje razumljive termine
izdelave
naloge.
|
2
|
|
doseženi nivo
|
faktor
|
točk
|
III. ZBIRANJE PODATKOV
Ocenjujemo pestrost uporabljenih virov in medijev ter kakovost in
ustreznost pridobljenih podatkov glede na izbrano področje projekta.
- Prevladuje en vir. Viri so navedeni površno
in pomanjkljivo. Zbrani podatki niso zanesljivi.
- Uporabljenih je več lahko dosegljivih virov na podobnih medijih.
Zbrani podatki ne zajemajo izbranega področja projekta v celoti.
- Uporabljeni viri so različni, zbrani podatki so aktualni, pestri
in
ustrezajo izbranemu področju projekta. Uporabljeni so domači in tuji
viri.
|
2
|
|
doseženi nivo
|
faktor
|
točk
|
IV. ZGRADBA PROJEKTNE NALOGE
Ocenjujemo organiziranost projektne naloge v skladu z zahtevami,
povezanost zunanje in notranje zgradbe, zanimivost in izvirnost
obravnave.
- Daljši deli besedila so neposredno povzeti in med seboj slabo
povezani. Zunanja zgradba naloge je slabo pregledna.
- Naloga je pregledna in vsebuje zahtevane elemente. Posnemanje
prevladuje nad izvirnostjo.
- Obravnava je izvirna in zanimiva. Bistvene misli iz virov so
avtorsko obdelane. Besedilo je logično urejeno in kaže visoko zrelost.
|
3
|
|
doseženi nivo
|
faktor
|
točk
|
V. PREDSTAVITEV INFORMACIJE
Ocenjujemo stopnjo razumevanja in širino predstavljene
informacije.Predstavitev informacije je preprosta. Veliko je
ponavljanja in očitnih dejstev.
- Predstavitev informacije je preprosta. Veliko je ponavljanja
in očitnih dejstev.
- Predstavitev informacije ustreza zastavljenim ciljem.
- Predstavitev ustreza zastavljenim ciljem in kritično presoja
njihovo vrednost.
|
2
|
|
doseženi nivo
|
faktor
|
točk
|
VI. SLOG IN JEZIKOVNA PRAVILNOST
Ocenjujemo bogastvo besedišča in ustreznost terminologije,
jedrnatost,
natančnost in jasnost izražanja.
- Besedišče je revno, polno tujk, izražanje je okorno in slabo
razumljivo. V nalogi je precej pravopisnih in slovničnih napak.
- Besedišče in raba strokovnih izrazov sta primerna. V besedilu
so le manjše napake.
- Besedišče je bogato. Raba strokovnih izrazov je suverena.V
besedilu
ni napak.
|
2
|
|
doseženi nivo
|
faktor
|
točk
|
VII. TEHNIČNA ZAHTEVNOST IN OBLIKA NALOGE
Ocenjujemo tehnično in oblikovno dovršenost naloge.
- Naloga je pomanjkljivo izdelana in neizvimo oblikovana. Zahtevane
oblikovne značilnosti so uporabljene prisiljeno in slabo povezano z
vsebino.
- Naloga je solidno izdelana. Uporabljene so vse predpisane
oblikovne
značilnosti.
- Naloga je skrbno izdelana. Poleg predpisanih so uporabljene tudi
druge
izrazne možnosti programskih orodij, tako da je informacija izvirno
in učinkovito predstavljena.
|
3
|
|
doseženi nivo
|
faktor
|
točk
|
VIII. KOLIČINA VLOŽENEGA DELA
Ocenjujemo čas in napor, ki je bil potreben za izdelavo projekta.
- Za nalogo ni bilo potrebno veliko časa in truda.
- Učenec se je trudil, da bi bila naloga uspešna.
- Razvidno je, da je bilo za izdelavo porabljenega veliko časa in
vloženo veliko truda.
|
1
|
|
doseženi nivo
|
faktor
|
točk
|
Končno oceno kakovosti naloge dobimo tako, da
nalogo
po vsakem kriteriju razvrstimo v ustrezen nivo (1., 2. ali 3.). Nato
številko
nivoja pomnožimo s faktorjem in dobimo število točk. Na koncu točke
seštejemo
in seštevek delimo z osem.
|
8
|
|
vsota točk
|
količnik
|
ocena
|
Metodologija je Izpeljana tako, da nalogo, ki seje
po
vseh merilih uvrstila na prvi nivo, ocenimo z oceno zadostno (2).
Uspešnost predstavitve
Pri uspešnosti predstavitve ocenjujemo
prepričljivost
in samostojnost dijaka, pri čemer le-ta:
- pripravi in izpelje predstavitev izbrane informacije;
- vrednoti uporabljene podatke in razlaga dobljene
rezultate;
- zagovarja predlagane rešitve;
- razlaga uporabljene postopke.
Ocenjevanje uspešnosti predstavitve je lahko še bolj
subjektivno kot ocenjevanje kakovosti naloge, zato moramo upoštevati
določena
merila. Ta so lahko zelo različna, mi predlagamo štiri:
I. POSTER ali PREDSTAVITEV V Power Pointu (v nadaljevanju
predstavitev
v PP)
Ocenjujemo poster oziroma plakat in predstavitev
v PP, ki spremlja predstavitev
- Posterja ali PP ni ali pa je izdelan zelo površno
in malomarno.
- Poster in PP je skrbno Izdelan, vendar je na njem preveč ali
premalo
informacij.
- Poster in PP je premišljeno oblikovan, duhovit in izviren.
Izdelava
je zelo skrbna. Pri izdelavi je uporabljen tudi računalnik.
|
2
|
|
doseženi nivo
|
faktor
|
točk
|
II. ZGRADBA PREDSTAVINE
Ocenjujemo organizacijo predstavitve in izrabo časa.
- Predvideni čas bil prekoračen, predstavitev je bila slabo
pripravljena, ni imela jasnega uvoda in zaključka.
- Predstavitev je bila v predvidenem času. Osnovna zgradba je bila
razvidna.
- Predstavitev je bila iskriva in izpeljana v predvidenem času
(od 5 min, 00s do 7min, 00s). Zgradba predstavitve je bila jasna.
|
3
|
|
doseženi nivo
|
faktor
|
točk
|
III. UPORABA PRIPOMOČKOV
Ocenjujemo pestrost in primernost uporabljenih pripomočkov.
- Izvedena je bila le govorna predstavitev.
- Pri predstavitvi sta bila uporabljena tabla, grafoskop in
dataskop.
- Predstavitev je bila izvedena z računalnikom in drugim mediji.
|
2
|
|
doseženi nivo
|
faktor
|
točk
|
IV. NASTOP
Ocenjujemo bogastvo strokovnega besedišča in dinamičnost govora.
- Besedišče je revno in polno tujih izrazov. Nastop
je bil okoren z malo dinamike.
- Strokovni izrazi so ustrezno uporabljeni, nastop
je bil dober.
- Besedišče je bogato z ustreznimi strokovnimi
izrazi. Nastop je bil sproščen in dinamičen.
|
3
|
|
doseženi nivo
|
faktor
|
točk
|
Tudi tu dobimo končno oceno tako,
da
razvrstimo izvedeno predstavitev po vsakem kriteriju v ustrezen nivo
(1.,
2. ali 3.). Nato številko nivoja pomnožimo s faktorjem in dobimo
število
točk. Na koncu točke seštejemo in seštevek delimo s pet.
|
5
|
|
vsota točk
|
količnik
|
ocena
|
Metodologija je izpeljana tako, da se predstavitev,
ki
se je po vseh merilih uvrstila na prvi nivo, ocenimo z oceno zadostno
(2).
Povzeto po: Rado Wechsterbach et al,
Pisna predstavitev informacij,
Zavod RS za šolstvo, 1998
(c) 2003 Renato LUKAČ