Python


Funkcije

Zelo pogosto imamo skupino stavkov, ki jo večkrat potrebujemo v našem programu. teľave z večkratnim pisanjem enih in istih vrstic reši Python tako, da taki skupini oziroma bloku stavkov damo ime in se  kasneje na to ime sklicujemo. Temu pravimo, da smo naredili funkcijo in na ta način razširili slovar Pythona. S tem lahko pišemo tudi bolj obseľne programe.

Poskusimo sestaviti naslednji program:

	def kvadrat(x):
rezultat = x * x
return rezultat

print "Ta program racuna kvadrate stevil."
stevilo = 1
while stevilo != 0:
print "Vnesi stevilo (ali vnesi 0 za koncanje):"
stevilo = input()
novoStevilo = kvadrat(stevilo)
print stevilo, "na kvadrat je", novoStevilo
print "Hvala za sodelovanje"

Prva vrstica

	def kvadrat(x):

Pove Pythonu, da definiramo novo funkcijo z imenom kvadrat in da bo ta funkcija imela en argument z imenom x. Argumenti so začasne spremenljivke, ki jih funkcija uporablja zato, da zapiše splošen postopek na  podatkih. Funkcijo uporabimo tako, da pokličemo njeno ime, kateremu sledita oklepaj in zaklepaj.. Med oklepajema pišemo argumente. Če tako zapišemo

	kvadrat(9)

bi Python spremenljivko x nastavil na vrednost 9 in izvedel stavke, ki tvorijo funkcijo kvadrat.  To je podobno zamenjavi.  V našem primeru bi Python izvedel

	rezultat = x * x	# tvori spremenljivko z imenom rezultat result and give it
# in ji dodeli vrednost x * x, oziroma v nasem primeru 9 * 9

kar bi dodelilo spremenljivki rezultat vrednost 81. Sledi

	return rezultat

kar pove Pythonu, da naj izstopi iz funkcije, nadaljuje tam, kjer smo jo poklicali, in vstavi vrednost rezultat na tem mestu funkcijskega klica.
Če smo torej rekli

	b = kvadrat(4)

bi bilo to po izvedbi  klicane funkcije  isto kot

	b = 16