![]() |
Ključna značilnost računalniškega vnosa
podatkov je v tem, da so ti podatki v razliko od ročnega zajemanja lahko enkrat
za vselej shranjeni v računalniku in jih ni potrebno vnašati še enkrat. Naša učinkovitost je zato precej večja. Pomislimo na nekdanje zamudno popravljanje dokumentov, ki smo jih tipkali ali pisali na staromoden način. Če smo se zmotili, smo praktično morali celoten dokument napisati znova. |
|
Ker lahko podatke, ki smo jih enkrat vnesli, uporabimo večkrat in jih kvečjemu kaj popravljamo, se zmanjša se tudi število napak, ki jih povzroča človek. |
|
Seveda je obdelava podatkov bistveno hitrejša. Podatkov je čedalje več. Smo pač v dobi
informacijske družbe oziroma v takoimenivani digitalni dekadi. Poseben problem predstavlja dosedanje papirno poslovanje in zajem obstoječih papirnih dokumentov. Pomislimo na obstoječe knjižnice in na potrebo po digitalizaciji knjig. Splošni trendi vodijo namreć v takoimenovane digitalne knjižnice, ki so navsezadnje lahko dostopne tudi preko spleta. Računalniki nam lahko s svojimi velikimi spominskimi zmogljivostmi omogočajo pomniti velike količine podatkov. Do njih lahko hitro dostopamo in si pri tem pomagamo z iskalnimi mehanizmi. Dober zgled za to so tudi spletni brkljalniki, brez katerih danes praktično ne gre več. |
![]() |
Intenzivna uporaba digitalnih računalnikov
naj bi pomenila tudi, da bomo potrebovali manj papirja, saj so dokumenti in
drugi podatki dostopni praktično povsod v digitalni obliki. Dodatno podporo naj
bi za tako uporabo podatkov dobili v mobilnem računalništvu, ki ga
predstavljajo mobilne digitalne naprave in brezžična omrežja.
Na vseh področjih človekovega delovanja, tako v družbenem kot v poslovnem smislu prihaja do takoimenovanih e-aplikacij, ki temeljijo po meni strani na digitalnem vnosu in uporabi mpodatrkov, po drugi strani pa na storitvah, ki jih omogočajo zmogljivi računalniški strežniki. |