![]() |
V osnovnem pomenu lahko omrežje predstavlja skupino, lahko tudi ljudi, ki imajo nekaj skupnega. Naštejemo lahko primer omrežja iz vsakdanjega sveta: skupina otrok, ki obiskuje tečaj tujega jezika; skupina prijateljev, ki igra nogomet ob torkih zvečer; skupina dijakov enega razreda ali učitelji šole oz. zavoda. Eno najbolj znanih omrežij, ustvarjenih pred računalniškimi omrežji je telefonsko omrežje. Vsi telefoni so med seboj povezani s kabli in žicami (danes tudi že brezžično), tako da med seboj povezujejo govorce iz različnih strani sveta. |
![]() |
Značilno za to omrežje je, da so računalniki in
naprave v omrežju enakovredne in med seboj izmenjujejo podatke. Vsaka
naprava lahko komunicira s katerokoli napravo v omrežju in
izkorišča sredstva le-te (pogoni, diski, tiskalniki…),
vse pa so med seboj enakovredne. Če imate doma računalnik in
vaši starši ali prijatelji na svojem domu, se lahko med
seboj povežete v omrežje “peer-to-peer”. Če imajo
starši ali prijatelji tiskalnik, se lahko povežete z njim in
tiskate preko njega, torej uporabljate njegove periferne naprave. Vsi
računalniki v načinu “peer-to-peer” so med seboj
enakovredni. Običajno “peer-to-peer” omrežje nima več kot 10, med seboj povezanih računalnikov. |
![]() |
To je struktura omrežja, pri kateri imajo računalniki v
omrežju nalogo strežnika ali odjemalca. Strežnik je računalnik, ki za
odjemalce upravlja določene naloge (servise), skrbi za omrežje, hrani
skupne podatke, upravlja tiskalnik, razdeljuje pošto ipd.
Odjemalec je delovna postaja (osebni računalnik), ki te skupne servise
izkorišča. Takšno omrežje se običajno uporablja v poslovnih okoljih, podjetjih, šolah. Ko želite na primer pridobiti informacije z določene spletne strani, deluje vaš računalnik v tem trenutku kot client/odjemalec. Ta dobi podatke od serverja/strežnika po omrežju, ki nudi usluge v obliki prikazovanja spletnih strani – www. Omrežje po principu odjemalec/strežnik se uporablja za povezovanje večjega števila računalnikov. Je mnogo dražje od omrežja “peer-to-peer” , vendar enostavnejše za vzdrževanje in uporabo. |
![]() |
Računalniki so priključeni na en skupni in neprekinjen
del podatkovnega medija, ki predstavlja mnogotočkovno povezavo. Osnovni
komunikacijski medij je na obeh straneh zaključen s končnimi členi ali
terminatorji, ki določajo pomembne impendančne lastnosti glavnega
kabla. Sporočilo oddano glavnemu prenosnemu mediju je takoj dostopno
vsem vozliščem na omrežju. Značilnosti: preprosto priključevanje novih uporabnikov, niso potrebna posebna vozlišča, težko je lokalizirati napako na vodilu v primeru prekinitve ali kakšne druge napake, omejena je dolžina prenosnega medija. |
![]() |
Zvezdna topologija ima samo eno vozlišče. Njena prednost je enostavnost, saj so usmerjevalni postopki trivialni: med katerimakoli pristopnima točkama vodi namreč le ena pot. Posledica enostavnosti je vrsta pomanjkljivosti: zelo je občutljiva na izpad vozlišča, saj v tem primeru noben par ne more več komunicirati. Vozlišče z velikim številom priključenih končnih računalnikov postane počasno, zato se omejuje število priključkov na vozlišče. Topologija ni primerna za večja omrežja. |
![]() |
Več vozlišč nanizamo drugo za drugim v obroč. Primerjamo obroč z zvezdo. Usmerjevalni postopki so nekoliko kompleksnejši, med vsakim parom sta možni dve možni poti. Omrežje je bolj trdoživo, saj so ob izpadu vozlišča prizadeti le lokalni uporabniki. Ob izpadu dveh vozlišč lahko omrežje razpade na dva dela. |