Komuniciranje in njegov pomen


Kaj se bomo v tem poglavju naučili?
Naučili se bomo, kaj sploh razumemo pod pojmom komuniciranje, kakšne so različne možnosti in razmerja v  komuniciranju, predvsem pa, kaj so poglavitni cilji pri komuniciranju, zakaj, s kakšnim namenom, sploh komuniciramo?

Kaj je komuniciranje?

Komunicirati, (lat. communicare) pomeni posvetovati se, razpravljati, vprašati za nasvet. Komuniciranje je torej  odnos, s katerim izmenjujemo znanje. Na eni strani imamo nekoga, ki je prejemnik znanja in na drugi nekoga, ki je oddajnik. Komunikacija je možna le, če je na obeh straneh človek. Kadar se pogovarjamo s prijatelji, gledamo televizijo, beremo knjigo, pobožamo nekoga, ... komuniciramo.

Seveda je veliko boljše celostno prejemanje znanja, z opazovanjem in sprejemanjem realnosti. Vedno pa to ni možno. Zato se takrat zatečemo h komunikaciji.

 

 

Elementi komuniciranja

 

Cilj komuniciranja

 

Komuniciramo vedno z namenom, da bi nekaj dosegli. Že majhen otroček z jokom sporoča svoje nezadoljstvo in želi, da ga privedemo v neko želeno stanje. Pogosto namen komunikacije ni samo prenos sporočila, pač pa želimo pri prejemniku sporočila sprožiti tudi kako reakcijo. Če povemo otroku, da bo jutri deževalo, ga želimo s tem opozoriti, da se mora ustrezno pripraviti na te vremenske pogoje.

 

Uspešnost in učinkovitost komuniciranja

Uspešnost komunikacije merimo z dosego cilja. Kadar smo dosegli namen s katerim smo začeli komunikacijo pravimo, da smo bili uspešni. O učinkoviti, komunikaciji pa govorimo takrat, kadar smo ta cilj dosegli z najmanj vloženimi sredstvi (čas, napor, denar idr...). Velikokrat se zgodi, da na račun učinkovitosti žrtvujemo uspešnost komunikacije, ker nam preprosto zmanjka volje, časa, denarja. Vendar se moremo zavedati, da kar šteje, je uspešnost. Dobro pa je, če uspemo oboje optimizirati.

Vir: Wechtersbach Rado, (2005): Informatika.  Ljubljana: Saji