Informatika 1. letnik - navodila za izdelavo projektne naloge

Kaj bomo izdelal:

Kaj dobimo za to?

Dve oceni
:
Pri ocenjevanju upoštevamo smernice podane v: Rado Wechsterbach et al, Pisna predstavitev informacij, Zavod RS za šolstvo, 1998

Do kdaj?


Rok za izdelvo projektne naloge je začetek maja.

Kaj je lahko tema in naslov naloge?


Poljubna tema, o kateri imamo na razpolago dovolj materiala in bomo nalogo lahko pisali brez večjih naporov. Pisanje nam mora biti v veselje. Naslov določimo na začetku izdelave in se tekom izdelave naloge ne spreminja, razen v izjemnih primerih s soglasjem predavatelja.

Oblika projektne naloge

Obseg naloge in njeno hranjenje

Ocenjevanje naloge

Pri ocenjevanju upoštevamo smernice podane v: Rado Wechsterbach et al, Pisna predstavitev informacij, Zavod RS za šolstvo, 1998




Elementi projektne naloge

Izhajamo iz učnega načrta. V njem je opredeljeno, katere elemente pisne predstavitve informacije je potrebno obravnavati.

Obseg naloge

Naloga naj bo razdeljena na uvod, jedro in zaključek.

Uvod naj bo kratek. V njem naj dijaki nakažejo, o čem bodo pisali, kako globoko se nameravajo pri tem spustiti. navedejo naj okoliščine, ki so jih pripravile k izbrani temi, in čustva, ki jih ob tem navdajajo. Oblikujejo naj ga drugače od drugega besedila (vrsta, oblika, barva pisave ipd.). Uvod naj v bralcu zbudi zanimanje in ga hitro pripelje k jedru.

V jedru opisujejo dijaki izbrano temo, zato je najbolj obsežen del naloge. Ker v njem zmeraj obravnavamo več zaključenih motivov, ga razdelimo v odstavke. Več smiselno povezanih odstavkov združimo v poglavje. Vsako poglavje ima naslov, če je obsežno, pa tudi enega ali več podnaslovov.

Ko izbrano temo zaokrožimo in bi se v nadaljevanju morali le ponavljati ali sporočati nebistvene podatke, besedilo končamo z zaključkom. V njem povzamemo rezultat naloge, opišemo njeno uporabnost, lahko se primerjalno ozremo na uvod in razmislimo o nadaljnjih korakih.

Celotno besedilo naj ima okoli 3.000 besed. Ne govorimo torej o straneh, ampak o čistem besedilu. Navedeni obseg lahko pri posameznih dijakih seveda odstopa, vendar se moramo v takem primeru sporazumeti z dijakom, kje je vzrok za krajše oziroma daljše besedilo.

Viri

Besedilo naloge seveda ne nastane v celoti v naših glavah. Navadno temelji na izhodiščih, ki smo jih nekje pobrali, z daljšimi ali krajšimi navedki drugih avtorjev pa podkrepimo ali utemeljimo svoje razpravljanje.

Pri snovanju naloge naj dijak uporablja različne medije �knjiga, časopis, zgoščenka, internet itn.) in naslove. Uporabi naj vsaj dva različna medija in v vsakem vsaj dva naslova. Najmanj en vir mora biti v tujem jeziku.

Naslovnica

Naslovnica je prvi stik z bralcem, zato mora biti oblikovana privlačno, zanimivo in pokazati bistveno. Na naslovnici mora biti:

Ureditev besedila

Dijaki najprej napišejo besedilo naloge, nato ga oblikujejo. Oblikovanje naj poteka od splošnega k podrobnejšemu. Naloga naj vsebuje:

In naj bo oblikovano vsaj:

Ocenjevanje naloge

Ocenjevanje pri projektnem učnem deluje zahtevno in od govorno, vendar ne nemogoče. Zmeraj imejmo v mislih da ne ocenjujemo učenca, ampak tisto, kar je naredil, kako je naredil in koliko truda je v to vložil. Paziti moramo, da njihovih prizadevanj ne podcenjujemo in ne postavimo previsok kriterij, saj v tem primeru dijaki in dijakinje zelo hitro izgubijo voljo in interes. Podoben učinek pa dosežemo tudi, če jim podeljujemo nerazumno visoke ocene.

V ocenjevanje vedno pritegnimo tudi dijake in dijakinje. Vprašajmo jih o njihovem mnenju. Tako krepimo njihovo samokritičnost.

Za slabše naloge ne rečemo, da so slabe, ampak da bi lahko bile boljše. Knjige in časopisi so žal natisnjeni brez pripomb in dopolnitev, ki so bile izvedene med njihovim nastajanjem. Zato zbujajo občutek, da so nastali povsem brez napak in popravljanja, kar seveda ni res. Kdor dela, se tudi moti. Pomembno je, da se zavemo napak in jih skušamo odpraviti.

Ocenjevanje poteka pisno in ustno.

Pri ustnem ocenjevanju vrednotimo uporabo znanja in razumevanje osnovnih zakonitosti informatike ter uspešnost vrednotenja in razlaganja uporabljenih postopkov pri izdelavi naloge. To ocenjevanje izpeljemo s pogovorom neposredno med izdelavo naloge.

Sestavini pisne ocene sta:

Dijak, ki je zadostil zahtevam za izdelavo, oblikovanje predstavitev naloge. ne more biti ocenjen negativno.

Ocenjevanje kakovosti naloge

Pri kakovosti naloge ocenjujemo izvirnost in aktualnost izbranega problema, razumljivost In jasnost opredelitve problema in prikazanih rešitev, pestrost uporabljenih virov in medijev, kakovost in aktualnost pridobljenih podatkov, organiziranost naloge v skladu z zahtevami, širino predstavljene informacije, bogastvo in ustreznost besedišča, tehnično in oblikovno dovršenost izdelka ter napor, ki je bil potreben za njegovo izdelavo

Takšno ocenjevanje je lahko zelo subjektivno, zato že na začetku postavimo jasna merila in jih ustrezno otežimo. Kljub temu pa se v praksi pogosto dogaja, da se ocenjevalec osredotoči na nek kriterij, druge pa nenamerno prezre. Temu se ognemo z uporabo različnih metodologij, mi pa smo pripravili predlog, ki upošteva osem prej navedenih meril.

I. OBRAVNAVANO PODROČJE

Ocenjujemo izvirnost in aktualnost izbrane teme ter zahtevnost izbranega problema.

  1. Področje je neizvirno In opisuje že večkrat obravnavano temo
  2. Izbrano je ozko področje, ki se v celoti naslanja na en predmet
  3. Izbrano je aktualno področje, ki se širi prek več predmetov, in je izvirno zastavljeno.
 

1

 

doseženi nivo

faktor

točk

 

II. OPREDELITEV PROBLEMA

Ocenjujemo razumljivost in jasnost opredelitve problema in načrtovanja dela.

  1. Vsebina projekta in načrt sta kratko opisana.
  2. Vsebina projekta je jasno in strukturirano opredeljena. Iz načrta je možno razbrati, kako bo potekalo delo.
  3. Izbrani problem je podrobno opredeljen s cilji in vprašanji, ki bodo obravnavana. Načrt je jasen in vsebuje razumljive termine izdelave naloge.
 

2

 

doseženi nivo

faktor

točk

 

III. ZBIRANJE PODATKOV

Ocenjujemo pestrost uporabljenih virov in medijev ter kakovost in ustreznost pridobljenih podatkov glede na izbrano področje projekta.

  1. Prevladuje en vir. Viri so navedeni površno in pomanjkljivo. Zbrani podatki niso zanesljivi.
  2. Uporabljenih je več lahko dosegljivih virov na podobnih medijih. Zbrani podatki ne zajemajo izbranega področja projekta v celoti.
  3. Uporabljeni viri so različni, zbrani podatki so aktualni, pestri in ustrezajo izbranemu področju projekta. Uporabljeni so domači in tuji viri.
 

2

 

doseženi nivo

faktor

točk

 

IV. ZGRADBA PROJEKTNE NALOGE

Ocenjujemo organiziranost projektne naloge v skladu z zahtevami, povezanost zunanje in notranje zgradbe, zanimivost in izvirnost obravnave.

  1. Daljši deli besedila so neposredno povzeti in med seboj slabo povezani. Zunanja zgradba naloge je slabo pregledna.
  2. Naloga je pregledna in vsebuje zahtevane elemente. Posnemanje prevladuje nad izvirnostjo.
  3. Obravnava je izvirna in zanimiva. Bistvene misli iz virov so avtorsko obdelane. Besedilo je logično urejeno in kaže visoko zrelost.
 

3

 

doseženi nivo

faktor

točk

 

V. PREDSTAVITEV INFORMACIJE

Ocenjujemo stopnjo razumevanja in širino predstavljene informacije.Predstavitev informacije je preprosta. Veliko je ponavljanja in očitnih dejstev.

  1. Predstavitev informacije je preprosta. Veliko je ponavljanja in očitnih dejstev.
  2. Predstavitev informacije ustreza zastavljenim ciljem.
  3. Predstavitev ustreza zastavljenim ciljem in kritično presoja njihovo vrednost.
 

2

 

doseženi nivo

faktor

točk

 

VI. SLOG IN JEZIKOVNA PRAVILNOST

Ocenjujemo bogastvo besedišča in ustreznost terminologije, jedrnatost, natančnost in jasnost izražanja.

  1. Besedišče je revno, polno tujk, izražanje je okorno in slabo razumljivo. V nalogi je precej pravopisnih in slovničnih napak.
  2. Besedišče in raba strokovnih izrazov sta primerna. V besedilu so le manjše napake.
  3. Besedišče je bogato. Raba strokovnih izrazov je suverena.V besedilu ni napak.
 

2

 

doseženi nivo

faktor

točk

 

VII. TEHNIČNA ZAHTEVNOST IN OBLIKA NALOGE

Ocenjujemo tehnično in oblikovno dovršenost naloge.

  1. Naloga je pomanjkljivo izdelana in neizvimo oblikovana. Zahtevane oblikovne značilnosti so uporabljene prisiljeno in slabo povezano z vsebino.
  2. Naloga je solidno izdelana. Uporabljene so vse predpisane oblikovne značilnosti.
  3. Naloga je skrbno izdelana. Poleg predpisanih so uporabljene tudi druge izrazne možnosti programskih orodij, tako da je informacija izvirno in učinkovito predstavljena.
 

3

 

doseženi nivo

faktor

točk

 

VIII. KOLIČINA VLOŽENEGA DELA

Ocenjujemo čas in napor, ki je bil potreben za izdelavo projekta.

  1. Za nalogo ni bilo potrebno veliko časa in truda.
  2. Učenec se je trudil, da bi bila naloga uspešna.
  3. Razvidno je, da je bilo za izdelavo porabljenega veliko časa in vloženo veliko truda.
 

1

 

doseženi nivo

faktor

točk


Končno oceno kakovosti naloge dobimo tako, da nalogo po vsakem kriteriju razvrstimo v ustrezen nivo (1., 2. ali 3.). Nato številko nivoja pomnožimo s faktorjem in dobimo število točk. Na koncu točke seštejemo in seštevek delimo z osem.

 

8

 

vsota točk

količnik

ocena

Metodologija je Izpeljana tako, da nalogo, ki seje po vseh merilih uvrstila na prvi nivo, ocenimo z oceno zadostno (2).

Uspešnost predstavitve

Pri uspešnosti predstavitve ocenjujemo prepričljivost in samostojnost dijaka, pri čemer le-ta:

Ocenjevanje uspešnosti predstavitve je lahko še bolj subjektivno kot ocenjevanje kakovosti naloge, zato moramo upoštevati določena merila. Ta so lahko zelo različna, mi predlagamo štiri:

 

I. POSTER ali PREDSTAVITEV V Power Pointu (v nadaljevanju predstavitev v PP)

Ocenjujemo poster oziroma plakat in predstavitev v PP, ki spremlja predstavitev

  1. Posterja  ali PP ni ali pa je izdelan zelo površno in malomarno.
  2. Poster in PP je skrbno Izdelan, vendar je na njem preveč ali premalo informacij.
  3. Poster in  PP je premišljeno oblikovan, duhovit in izviren. Izdelava je zelo skrbna. Pri izdelavi je uporabljen tudi računalnik.
 

2

 

doseženi nivo

faktor

točk

 

II. ZGRADBA PREDSTAVINE

Ocenjujemo organizacijo predstavitve in izrabo časa.

  1. Predvideni čas bil prekoračen, predstavitev je bila slabo pripravljena, ni imela jasnega uvoda in zaključka.
  2. Predstavitev je bila v predvidenem času. Osnovna zgradba je bila razvidna.
  3. Predstavitev je bila iskriva in izpeljana v predvidenem času (od 5 min, 00s do 7min, 00s). Zgradba predstavitve je bila jasna.
 

3

 

doseženi nivo

faktor

točk

 

III. UPORABA PRIPOMOČKOV

Ocenjujemo pestrost in primernost uporabljenih pripomočkov.

  1. Izvedena je bila le govorna predstavitev.
  2. Pri predstavitvi sta bila uporabljena tabla, grafoskop in dataskop.
  3. Predstavitev je bila izvedena z računalnikom in drugim mediji.
 

2

 

doseženi nivo

faktor

točk

 

IV. NASTOP

Ocenjujemo bogastvo strokovnega besedišča in dinamičnost govora.

  1. Besedišče je revno in polno tujih izrazov. Nastop je bil okoren z malo dinamike.
  2. Strokovni izrazi so ustrezno uporabljeni, nastop je bil dober.
  3. Besedišče je bogato z ustreznimi strokovnimi izrazi. Nastop je bil sproščen in dinamičen.
 

3

 

doseženi nivo

faktor

točk


Tudi tu dobimo končno oceno tako, da razvrstimo izvedeno predstavitev po vsakem kriteriju v ustrezen nivo (1., 2. ali 3.). Nato številko nivoja pomnožimo s faktorjem in dobimo število točk. Na koncu točke seštejemo in seštevek delimo s pet.

 

5

 

vsota točk

količnik

ocena

Metodologija je izpeljana tako, da se predstavitev, ki se je po vseh merilih uvrstila na prvi nivo, ocenimo z oceno zadostno (2).


Povzeto po: Rado Wechsterbach et al, Pisna predstavitev informacij, Zavod RS za šolstvo, 1998

(c) 2003 Renato LUKAČ