Python


Moj prvi program

Uporabimo urejevalnik besedil in napišimo:

print "Pozdravljen svet!"

To je popoln, čeprav banalen program v Pythonu. Shranimo to v datoteko z imenom  "pozdrav.py" ali kaj podobnega. Običajno datoteke, ki vsebujejo programe v Pythonu, poimenujemo tako, da se zaključijo s podaljškom  ".py" in tako nakažemo njihovo vsebino.

Sedaj poženimo program s pomočjo interpreterja Python. Računalnik bi moral izpisati

Pozdravljen svet!

Če tega izpisa ne dobimo, poglejmo, če smo vse prav natipkali.

Ko poženemo skript Python, bere interpreter to datoteko in izvaja vrstico za vrstico. To obnašanje lahko z interaktivno uporabo interpreterja Python tudi oponašamo.

Za naš primer programa, ki ima eno samo vrstico, preprosto napišemo interpreterju:

print "Pozdravljen svet!"

"print" je ključna besedica jezika Python: ima za interpreter poseben pomen. Ko Python pride do besede "print", pričakuje, da temu sledi tisto, kar želimo, da se izpiše. V našem primeru želimo, da računalnik izpiše besedilo oziroma niz "Pozdravljen svet!". Niz je zaporedje znakov, vključeno med narekovaja.. Kadarkoli želimo v kakšen del programa vstaviti kakšno obvestilo ali kakšno drugo besedilo, uporabimo tako označevanje niza z narekovaji (string literal). Sicer bi Python mislil, da je tako besedilo del programske kode.

Popravimo vrstico v našem programu tako, da bo lahko program istočasno izpisal več stvari. Napišimo na primer

print "Pozdravljen," , "svet!"

in program spet poženimo. Dobili bi enak izpis, ki pa je sedaj sestavljen iz dveh nizov. Če torej želimo izpis več stvari, jih enostavno ločimo z vejicami. Python avtomatsko vstavi med posamezne elemente presledek. Pri obliki izpisa imamo lahko tudi še več domišlije, vendar o tem več kasneje.