Kaj sploh pomeni kodiranje:
Velja naslednja definicija: Kodiranje je predstavitev informacije z dogovorjenimi znaki.
Sicer pa naš naslov odpira več odgovorov. Prvi je seveda lahko ta, da v računalniku prav vse podatke kodiramo v dvojiški obliki, torej s kodami, ki jih predstavljajo zaporedja ničel in enic. Tudi pisni znaki so v računalniku kodirani z nizom ničel in enk.
Ker je možnosti za kodiranje znakov neskončno, se je potrebno dogovoriti, kako bomo znake kodirali. Uvesti je potrebno standard. Če bi znaki bili na vsakem računalniku drugače kodirani, bi nam to onemogočilo prenos podatkov iz enega na drug računalnik.
Sredi šestdesetih let so v ZDA programerski strokovnjaki za najpogosteje uporabljene znake določili stalne kode, kar naj bi omogočalo izmenjavo informacij med poljubnimi računalniki. Ta dogovor so poimenovali »American Standard Code for Information Interchange«, kar pomeni ameriška standardna koda za izmenjavo informacij. Standard na kratko označimo ASCII in izgovorimo "aski".
![]() |
Glede na to, da govorimo o obdelavi podatkov, potrebujemo bolj natančen odgovor. Skoraj vsi računalniški programi na nek način obdelujejo podatke. To pomeni, da programi sprejemajo podatke kot vhod, jih obdelajo in tvorijo izhodne podatke. Pomislimo na orodja za pisarniško poslovanje: Oblikovalnik besedil, preglednica, priprava predstavitev, oblikovanje hipertekstnih gradiv. Prav v vseh teh in podobnih primerih najbrž želimo, da to, kar smo ustvarili, shranimo na disk za kasnejšo obdelavo. Morda pa jih posredujemo komu drugemu. Ta jih bo moral s svojim programom prebrati in morda spet obdelati. |
![]() |
Ali morata imeti oba uporabnika povsem enak program? Kaj pa, če imata različen operacijski sistem? Odgovor leži v dogovorjenih oziroma ustaljenih formatih zapisov datotek. Tako lahko dokumente, ki smo jih napisali s programom »Writer« in shranili kot datoteke tipa *.doc, razume tudi popularani Word. (ni pa to vedno nujno). |
![]() |
Podobni »de facto« standardi veljajo tudi za druge programe, in ne le na področju pisarniškega poslovanja, pač pa tudi računalniškega načrtovanja, programiranja ipd. Poglejmo kakšen program in hitro lahko ugotovimo, da ima verjetno pri shranjevanju podatkov možnost »shrani kot:«, kjer lahko izberemo primeren format. |
Samo kodiranje podatkov v datotekah je lahko različno. Običajno je najbolj univerzalno razumljiv zapis v ASCII datotekah (je pa hkratu tudi najbolj spominsko potraten).
Včasih imamo možnost predaje dokumentov in drugih podatkov med precej različnimi programskimi aplikacijami, ki se sicer same po sebi »ne razumejo«. V nekaterih primerih najdemo pri njih opcijo »uvoza« oziroma »izvoza« podatkov. V tem primeru pride v bistvu pred vnosom podatkov v drugi program do pretvorbe (konverzije) podatkovnega formata.
Končno lahko odgovor o kodiranju podatkov najdemo še v »kodiranju podatkov« zaradi njihove zaščite. To pride predvsem v poštev pri prenosu zaupnih podatkov preko interneta.