Entiteta je lahko v razmerju z nič, eno ali več entitet drugega tipa (teoretično). V praksi pa obstajajo pravila, ki govorijo o dovoljenjem številu pojavitev neke entitete v nekem konkretnem razmerju. Ta pravila predstavimo s števnostjo razmerja:

Notacija predstavitve števnosti razmerja: (min,max).

Min je najmanjše število pojavitev entitete v razmerju, max pa največje število pojavitev entitete v razmerju.

Kardinalnost opredelimo za vsak entitetni tip posebej.

• 1:1 (ena proti ena),
• 1:M (ena - mnogo) oziroma M:1 (mnogo proti ena),
• M:N (mnogo proti mnogo).

Opomba: zaradi poenostavitve je splošna praksa, da se za števnost razmerja beleži le največja števnost (max) na obeh straneh razmerja.

Udeležba (participacija) entitete v razmerju

• Popolna ali totalna participacija: vsak primerek entitetnega tipa (vsaka entiteta) se mora udeležiti v razmerju.
• Delna ali parcialna participacija: entitete se lahko udeležijo ali pa ne udeležijo razmerja.

Opomba: minimalne kardinalnosti ne vplivajo na klasifikacijo (razvrstitev) razmerji med osnovne zvrsti 'ena proti ena', ' ena proti mnogo' in ' mnogo proti mnogo'. Zato jih lahko pri nekaterih notacijah tudi izpustimo.

V praksi se uporablja še nekaj različnih, pa vendar veljavnih notacij za predstavitev števnosti razmerja. 

Minimalne števnosti so izpuščene, strani za predstavitev števnosti sta glede na entitetna tipa zamenjani.